Optika za doma

Povezovanje računalnikov v domače omrežje ob pomoči ožičenega (ethernet) omrežja ali brezžičnih tehnologij je danes nekaj povsem vsakdanjega. Po drugi strani je optično povezovanje povečini rezervirano za ponudnike interneta in druga okolja, v katerih se zahteva nadvse hitro in zanesljivo povezovanje. No, Siemens meni drugače.

Preizkusili smo namreč komplet dveh majhnih škatlic - vmesnikov med ožičenim omrežjem UTP in optičnim kablom. Oba vmesnika potrebujeta električno napajanje, zato sta v kompletu še dva električna napajalnika. Priložen je še dvožilni optični kabel, dolg 50 metrov, kar je hkrati tudi največja dolžina kabla, ki sta jo vmesnika (po navedbah izdelovalca) še sposobna "presvetliti". Gonilniki za delovanje niso potrebni, tako da tudi ne bomo imeli težav pri prenosu bolj občutljivih vsebin prek optike, npr. programov sistema IPTV. Delovanje ponazarja niz svetlobnih indikatorjev, pri čemer sta najbolj uporabna tista, ki prikazujeta stanje optične in bakrene (LAN) povezave.

Namestitev je preprosta. V kompletu je priložen majhen plastični rezalnik kabla, s katerim lahko natančno (tj. naravnost) odrežemo optiko na poljubno dolžino. Pred rezanjem pa moramo pravilno odmeriti zahtevano dolžino kabla, saj optičnih kablov kasneje ne gre zvezati skupaj, kot to načeloma (no, teoretično) lahko storimo v primeru bakrenih povezav. In še to - ko smo optično vrvico na eni strani odrezali kar z običajnimi kuhinjskimi škarjami, nam povezave v omrežje (kljub prižganemu svetlobnemu indikatorju na vmesniku!) ni uspelo več vzpostaviti. Šele ko smo vlakno spet odrezali z že omenjenim rezalnikom, je povezava stekla brezhibno.

Na vprašanje, zakaj sploh uporabiti omenjeni optični komplet, se najde nekaj odgovorov. Izdelovalec zatrjuje, da je prednost predvsem v tankosti optičnega kabla, tako da ga lahko položimo tudi pod preprogo, stensko zaključno letvico ipd. To res drži, vendar se moramo pri tem zavedati, da optičnega kabla ne smemo upogibati preveč, saj sicer rad poči in s tem odpove. Ko pa smo to preizkusili v praksi, se je izkazalo, da je priložena optika kar trpežna, saj je povezava delovala tudi, ko smo kabel ostro prepognili za skoraj 180 stopinj (poskus si lahko ogledate na majskem MonitorTV - www.monitor.si/monitortv). Druga prednost pa je to, da optični kabli ne prevajajo prenapetostnih sunkov oz. atmosferskih strel, ki predvsem v poletnih mesecih uničijo marsikateri modem, računalnik in še kaj. Seveda to pomaga zgolj, če se sunek razširi prek telefonske linije ali omrežja LAN, ne pa tudi, če švigne po električni napeljavi ...

In slabosti? Predvsem dokaj visoka cena, ki presega komplet brezžične dostopne točke in vmesnika USB za brezžično povezovanje Wi-Fi. Omejeni smo tudi na priloženih 50 m kabla, pa čeprav se zdi, da bi z daljšim kablom povezavo lahko vzpostavili tudi na kaj večji razdalji. In, ne nazadnje, vmesnika ne podpirata gigabitnega povezovanja, to pa je v primeru, da imamo v omrežju napravo NAS, vsekakor ozko grlo.

Gre torej bolj za prikaz alternativnega načina povezovanja, ki pa v svetu, ki mu danes vladajo žične (ethernet) in brezžične povezave, predstavlja bolj medlo konkurenco.

Siemens Gigaset Optical LAN Adapter Duo

Kaj: Komplet dveh optičnih omrežnih vmesnikov.

Izdeluje: Siemens, www.siemens.com/gigaset.

Cena: 160 EUR.

Prodaja: Top service, www.top-service.si.

Za: Tankost optičnega kabla, programska namestitev ni potrebna.

Proti: Zgolj 50 metrov priloženega optičnega kabla, ne podpira gigabitne povezave, cena.

Ko smo prepogibanje preizkusili v praksi, se je izkazalo, da je priložena optika kar trpežna, saj je povezava delovala tudi, ko smo kabel ostro prepognili za skoraj 180 stopinj (poskus si lahko ogledate na majskem MonitorTV - www.monitor.si/monitortv).