Orodje za klepetulje
Vsakdo od nas kdaj pa kdaj razmišlja o pogruntavščini, ki bi bila tržno uspešna. In vsakdo se tu in tam začudi, kako povsem domiselna zamisel na trgu propade in, na drugi strani, kakšna čudna pogruntavščina mami kupe denarja navdušenim kupcem.
Podobno lahko razmišljamo o uspehu neposrednega sporočanja. Zlasti tistega, pri katerem se sporazumevamo s tipkanjem stavkov v okence aplikacije. Denimo, vsem znanega MSN. Ob vseh možnostih avdio in video povezav, ki jih omogočajo taki programi, je najbolj priljubljeno prav tisto ne tako zelo zabavno tipkanje. Dobro, zvočni pogovor zahteva vsaj mikrofon in video pogovor še spletno kamero. Toda pri sodobnih prenosnikih je vse to že vgrajeno v ohišje, pa vendarle lahko v vsaki pisarni opazujemo ljudi, ki imajo poleg običajnega dela na računalniku odprto še kako sporočilno okence. Nekateri zmorejo celo več simultank obenem. Nekaj razmišljanja prinese ugotovitev, da so kratki natipkani stavki učinkovitejši od pogovora, ki ga hitro zanese na stranpoti nepotrebnega blebetanja. Na tem mestu bi kakšno modro lahko dodali še psihologi. Denimo, da tipkanje omogoča daljši premislek in s tem poveča preračunljivost sporočevalca, do tega, da ljudje pač vemo, da nas glas, še bolj pa podoba, izdajata, kadar za našimi besedami ne stoji popolna resnica. V vsem tem in še čem verjetno tiči čar in uspeh takega načina sporazumevanja med uporabniki računalnikov in drugih naprav.
Neposredno sporočanje, kot ga definira Wiki, je oblika komunikacije med dvema ali več posamezniki, ki poteka v realnem času in katere vsebina je posredovana ob pomoči računalnika, priključenega na katero od omrežij, denimo splet.
Komunikacija, stara kot prenos podatkov
Zgodovina takega načina pogovora seže tja v prvo polovico osemdesetih let, ko se je klepetanje razmahnilo v omrežju BBS. Še prej, v šestdesetih, pa je bila to oblika sporazumevanja na večuporabniških programih. Kasneje je tak način komunikacije postal standarden del strežniških programov in skorajda vsi, ki smo za računalniki že več kot samo kako desetletje, smo se z neposrednim sporočanjem prvič srečali v službi.
Posebno omembo si zasluži dolgo in še vedno trajajoč pojav IRC. Kdor ga ni vsaj preizkusil, bodisi sovraži tipkanje ali pa kar druge ljudi. No, prvi tak sodoben, komercialno naravnan in z grafičnim vmesnikom opremljen projekt je prišel sredi devetdesetih in še danes ga vsi poznamo pod imenom ICQ. ICQ je kasneje uspelo svojo iznajdbo patentirati in posledica tega je bila, da smo v naslednjih letih dobili množico sorodnih programčkov, ki so, da ne bi bilo tožb, tekle vsaka na svojem protokolu.
Nadaljnja posledica te diferenciacije je pojav EAIjev (Enterprise Application Integration), ki so skušali z eno aplikacijo združiti več protokolov in tako uporabniku omogočiti komuniciranje s prijatelji, ki imajo samo ICQ, samo MSN ali samo Yahoo Web messenger. Najbolj znan EAI je verjetno Trillian.
Pomembno vprašanje, ki se poraja ob programih za neposredno sporočanje, je: kakšna je sploh razlika med njimi in elektronsko pošto? Elektronska pošta rabi za svojo pot prek strežnikov in druge navlake kar nekaj časa. Resda tega zamika skorajda ne opazimo, zato ta razlika ni tako zelo pomembna. Elektronska pošta je tudi nekaj bolj formalna in se tudi lepo shranjuje in sortira za morebitne bodoče potrebe. Tudi ta razlika se je sčasoma zabrisala. Večina IM programov namreč že omogoča shranjevanje pogovorov. Nadalje je elektronsko pošto vedno moč poslati uporabniku, ki tisti trenutek ni za računalnikom. A spet, pojav t. i. offline sporočil v programih za neposredno sporočanje je omogočil tudi to; prejemnik bo sporočilo ugledal tisti trenutek, ko se bo spet prijavil v program.
Končna sodba bi bila lahko nekako taka: neposredno sporočanje je preprostejše od pisanja e-pisem, ker ni treba vsakič odpreti novega sporočila, vnašati naslovnika in je prenos vsebine zares trenuten.
Preizkus
Še bolj kot razlike z elektronsko pošto pa je v množici programov, ki se ponujajo v spletu, navadnemu uporabniku težko razločiti razlike med samimi programi za neposredno sporočanje. Za naš preizkus bomo vzeli vse zanimive in kolikor toliko znane programe, ki ponujajo vsaj besedilno sporočanje. Torej, kot že rečeno, tipkanje v tisto okence. Večina jih namreč dandanes ponuja tudi VoIP, torej brezplačen pogovor, kot po telefonu, če ima uporabnik tudi spletno kamero, pa tudi video klic. Večina, spet pa ne vsi, jih ponuja tudi izmenjavo datotek. Med pogovorom si tako lahko izmenjujemo fotografije, članke, glasbe pa raje ne, ker to ne dopušča zloglasna avtorska zakonodaja. Nadalje se ločijo po že omenjeni možnosti pošiljanja sporočil odsotnim uporabnikom in končno še po morda najpomembnejši razliki: na tiste, ki jih je treba najprej namestiti v svoj računalnik ali pa delujejo kot spletna storitev. Prvi so ponavadi malce močnejši z možnostmi, drugi pa preprostejši za uporabo in priročni, kadar stran od doma gostujemo na sistemu, ki nima naloženega prav našega programa za neposredno sporočanje. Prednost spletnih aplikacij pa je ponavadi v tem, da delujejo tudi v omrežjih, ki so zaščitena s proxy strežniki in požarnimi zidovi, denimo v šolah in podjetjih. Uporabljajo namreč kar "port", ki je namenjen brskanju po spletu. Toda spretnejši delodajalci so že začeli tudi blokirati posamezne strani in še spretnejši delavci so odgovorili z dostopom prek proxyjev. Ker lahko slednje ogrozi varnost komunikacij, zlasti pri pošiljanju česa zelo zasebnega, je denimo Meebo, ki ga preizkušamo v nadaljevanju, nedavno poskrbel za programček repeater, ki za posrednika uporablja kak računalnik s prostim dostopom. Dober in domiseln način boja za uporabnike, ni kaj.
Ko se boste odločali za svojo storitev za neposredno sporočanje, imejte v mislih nekaj stvari: vsi programi, ki smo jih preizkusili, so omogočali razvrščanje stikov, vsi so omogočali dva ali več sodelujoča v razpravi, v vseh je mogoče prilagajati obliko besedila in pri vseh lahko uporabljate smeške in vsi so omogočali prijavo na katerega od nevidnih načinov.
NAMIZNI PROGRAMI
Windows Live Messenger
Windows Live Messenger
Kaj: Spletni program s podporo besedilnemu, zvočnemu in slikovnemu sporočanju.
Registracija: Da.
Podpora offline: Da.
Podpora več programom: Ne.
Izmenjava datotek: Da.
Slovenščina: Da.
Spletni naslov: get.live.com/messenger
Za: Kakovostni zvočni in video pogovori, razširjenost.
Proti: Malce nepregleden uporabniški vmesnik, vsiljevanje MSNjevih storitev pri nameščanju.
Pri nas verjetno najbolj razširjen program, kajpada zato, ker je osnovna različica že priložena Oknom in zato o njem ne bomo preveč izgubljali besed. Je program, ki je z leti in različicami pridobil vse, kar od takega programja pričakujemo, kadar prihaja iz velikega podjetja za programsko opremo. Zvočni in video pogovori potekajo v najvišjem kakovostnem rangu in ni čudno, da so ga večigralski pari takoj, ko je začel podpirati klice, začeli uporabljati za igranje v spletu, namesto dotlej nezamenljivega Teamspeaka. Dodajmo še številne dodatke, denimo t. i. mežike in način izmenjevanja datotek z mapami za izmenjevanje, komu pa bodo kratkočasne tudi sicer malce infantilne igre, ki jih vključuje program. Windows Live Messenger je brezplačen in ima pasico za oglase, a jo večinoma polnijo kar oglasi za lastno storitev. Edino, kar bi mu morda lahko očitali, je malce prepolno in zato nepregledno uporabniško okno z ikonami, o katerih pomenu je treba malce ugibati, in spreminjanje naših nastavitev brskalnika med nameščanjem, če pri tem nismo pozorni. Če ga je pred leti še krasilo nekaj hroščev, je zadnja različica stabilna in ponuja vse tako za domačo kot poslovno rabo. Če torej za operacijski sistem uporabljate Okna in niste zelo zahtevni, je Windows Live Messenger program, ki ga ni treba na silo menjati s čim drugim.
Yahoo Messenger
Yahoo Messenger
Kaj: Spletni program s podporo besedilnemu, zvočnemu in slikovnemu sporočanju.
Registracija: Da.
Podpora offline: Da.
Podpora več programom: MSN.
Izmenjava datotek: Da.
Slovenščina: Ne.
Spletni naslov: messenger.yahoo.com.
Za: Kakovostni zvočni in video pogovori, shranjevanje pogovorov v strežnik.
Proti: Kopica nepotrebnega balasta, vsiljevanje Yahoojevih storitev pri nameščanju.
Yahoojev program prav tako spada med veterane neposrednega sporočanja. Če uporabljate njihovo elektronsko pošto in še kako drugo storitev, je zaradi medsebojne povezanosti morda umestno razmisliti tudi o njihovem programu za neposredno sporočanje. Sicer pa Yahoo ponuja približno enako kot MSN, tudi uporabniška vmesnika precej spominjata drug na drugega. Razlikujeta se v malenkostih. Yahoo ponuja dva video načina, Webcam in Super Webcam. Prvi je manj kakovosten prenos slike prek Yahoojevih strežnikov, če vaš delodajalec/ravnatelj ne odobrava neposrednega sporočanja, drugi pa običajen način video pogovora. Video in zvočni pogovori so kakovostni. Yahoo ima tudi vse, kar mora imeti tak spodoben program: pošiljanje datotek, sporočila za odsotne stike in možnost shranjevanja pogovorov. Ti se, za razliko od MSN, ki jih hrani v uporabnikovem računalniku, hranijo v strežniku in so dostopni od kjerkoli.
Možnosti in nastavitev je sicer cela kopica, tako kot pri MSN, celo malo preveč, da bi se povprečen uporabnik sploh poglabljal vanje. Tu tiči spet podobnost in slabost, ki jo ima tudi MSN: če pri nameščanju ne boste pozorni, vam bo program hladnokrvno spremenil osnovno stran v brskalniku in zamenjal vaš priljubljen iskalnik z Yahoojevim/MSNjevim.
Trillian Basic in Trillian Pro
Trillian Basic in Trillian Pro
Kaj: Namizni program s podporo besedilnemu, zvočnemu in slikovnemu sporočanju.
Registracija: Da.
Podpora offline: Da.
Podpora več programom: AIM, ICQ, IRC, MSN, Yahoo.
Izmenjava datotek: Da.
Slovenščina: Ne.
Spletni naslov: www.ceruleanstudios.com.
Za: Preprost uporabniški vmesnik, pregledno kombiniranje storitev.
Proti: Pro različica ponudi premalo za svoj denar, vsiljevanje addwarea pri različici Basic.
Trillian je eden od pionirjev pri kombiniranju več storitev neposrednega sporočanja v enem samem programu. Na voljo je v dveh različicah, osnovni in profesionalni, ki je plačljiva. Druga kajpada ponuja nekaj več, poglavitna razlika je manko video pogovorov, ki jih v Basic različici ni, poleg njih pa tudi vseh možnosti za tak način pogovora. Prav tako pri debelejši različici pridobite še nekaj nepotrebnosti, kot so animirani smeški in podobno. Če se vam zdi, da je za to vredno plačati 25 dolarjev, potem kupite. Razveseljivo pa je, da tudi pri osnovni različici ne nadlegujejo z oglasi, razen da je pri nameščanju potrebna določena mera pozornosti, če nočete imeti na računalniku tistega zloglasnega programa za vreme in iskalne vrstice. Po zagonu boste z vnosom uporabniških imen in gesel za vedno združili vse svoje stike iz drugih storitev, ki jih Trillian lepo razvrsti, ob njih pa bodo barvne ikone za vsak posamezen program. Pogovori potekajo v lepo preglednem okolju, z jasnimi menuji, ki omogočajo vse, česar smo vajeni razvajeni klepetalci. Preizkusili smo tudi zvočni in video pogovor, oba sta bila po kakovosti podobna drugim programom. Nekoliko težav je bilo pri enem samem zvočnem pogovoru z uporabnikom MSN, vendar bi težavo težko pripisali prav Trillianu.
ICQ
ICQ
Kaj: Namizni program s podporo besedilnemu, zvočnemu in slikovnemu sporočanju.
Registracija: Da.
Podpora offline: Da.
Podpora več programom: AIM.
Izmenjava datotek: Da.
Slovenščina: Ne.
Spletni naslov:. www.icq.com.
Za: Veliko funkcij.
Proti: Izstopajoči oglasi, boleče dolgo nameščanje.
ICQ je, kot rečeno, eden prvih in še danes v svetovnem merilu najbolj uporabljan program, čeprav je takih lestvic več, podatki na njih pa se precej razlikujejo. Najprej pade v oči strahovito dolgo nameščanje, ki je časovno podobno nameščanju kake igre. Spet opozarjamo na pozornost, saj tako kot drugi "veliki" ponudniki storitev skuša privzeto spreminjati nastavitve vašega brskalnika. Med samim nameščanjem je iz neznanega razloga treba odgovoriti tudi na večno vprašanje, kaj je bilo prej, jajce ali kura. Kot da še ni bilo dovolj, je program po prvem zagonu porabil še nekaj minut za nalaganje posodobitev. ICQ vam na začetku dodeli svojo številko, ki bo postala vaša osnovna identifikacija.
Program je, kot rečeno, pred leti kupil AOL, ki ima v lasti še en tak program AIM, ki pa ga zaradi sorazmerno majhne priljubljenosti tostran Atlantika nismo uvrstili na naš preizkus. Poglavitna odlika ICQ je preprostost rabe, čeprav je uporabniški vmesnik nekoliko preveč načičkan, sam program pa ponuja tudi iskanje partnerja, igre, voščilnice in druge načeloma precej nepotrebne zadeve. Tudi oglasi na spodnjem robu pasice preveč bodejo v oči. Besedilni klepet lahko opremimo, tako kot pri Yahooju ali MSN, z animiranimi flash dodatki, pri VoIP sporazumevanju pa lahko uporabljamo tudi telefoniranje na telefonske številke in pošiljanje sporočil SMS. Oboje v Sloveniji ni podprto in ostaja nepreizkušeno. Kakovost zvočnih pogovorov je dobra, pri video klicu pa je bilo nekaj težav s kockasto sliko in motnjami pri zvoku. Vse drugo, denimo pošiljanje datotek, shranjevanje zgodovine pogovorov, deluje tako, kot je treba. Možnih nastavitev je silno veliko, morda celo največ med vsemi preizkušenimi programi. ICQ se kaže kot uporaben program, žal pa je baza uporabnikov pri nas precej pičla in ga zato težko priporočimo.
Pidgin
Pidgin
Kaj: Namizni program s podporo besedilnemu sporočanju.
Registracija: Ne.
Podpora offline: Da.
Podpora več storitvam: AIM, Bonjour, Gadu-Gadu, GTalk, Groupwise, ICQ, IRC, MSN, QQ, SIMPLE, Sametime, Yahoo!, Zephyr
Izmenjava datotek: Da.
Slovenščina: Da.
Spletni naslov: pidgin.im
Za: Črkovanje, podpora veliko storitvam.
Proti: Ne omogoča zvočnih in video pogovorov.
Pidgin se je še nedolgo tega imenoval GAIM. Govorice, da je ta sicer odprtokodni program v spremembo imena prisilil AOL (zaradi podobnosti s kartico njihovega Aol Instant Messenger), pa kar ne potihnejo. Pidgin je najverjetneje prvak po številu protokolov, ki jih zna združevati pod eno streho. Ko ga poženemo, bi njegov videz lahko opisali kot preprost, a nadvse funkcionalen. Povpraša nas po protokolih, ki jih želimo vključiti v svoj nabor, in lahko začnemo z uporabo. Pidgin je dobesedno naphan z možnostmi, ki jih v nekaj dneh uporabe ni mogoče preizkusiti, za tiste, ki hočejo še več, pa je na voljo še veliko število dodatkov. Stiku lahko samodejno pošlje vnaprej določeno besedilo, ko vam šele začne tipkati sporočilo, ko samo odpre pogovorno okno in podobno. Ne preveč uporabno sicer, a simpatično. Dalje, je eden redkih, ki podpirajo črkovanje besedila, in mu uspe dosledno uvoziti avatarje iz drugih storitev, podpira shranjevanje pogovorov in izmenjavo datotek. Edino, kar mu manjka, in je morda že na voljo s kakim dodatkom, ki ga med preizkusom nismo našli - nima možnosti za pogovore prek mikrofona in kamere. Najlepše pa smo prihranili za konec: Pidgin je brezplačen in popolnoma brez oglasov.
Google Talk beta
Google Talk beta
Kaj: Namizni program s podporo besedilnemu in zvočnemu sporočanju.
Registracija: Da.
Podpora offline: Ne.
Podpora več storitvam: Ne.
Izmenjava datotek: Da.
Slovenščina: Ne.
Spletni naslov: www.google.com/talk
Za: Majhen, zmogljiv in vpet v Googlov svet.
Proti: Ni video pogovorov.
Google Talk oziroma GTalk poznajo vsi, ki uporabljajo vsaj Gmail. Torej veliko ljudi. Podobno pasico za klepet, kot jo za chat uporabljamo tam, je moč naložiti kot samostojen program. Aplikacija je preprosta in lepo integrirana v druge Googlove izdelke; vanjo so namreč nemudoma preneseni naši Googlovi stiki in število neprebranih elektronskih sporočil. Je pa, tako kot pri vseh Googlovi izdelkih: nekaj prvih dni rabe boste malce tuhtali, kako in kaj. Na prvi pogled so stvari videti neumno, na daljši rok pa izpadejo domiselno.
Gtalk podpira pošiljanje datotek, avdio pogovor in pošiljanje glasovne pošte. Slednjo prejmemo v obliki pripete Mp3 datoteke, če pa smo uporabniki Gmaila, si jo lahko nemudoma predvajamo v vgrajenem predvajalniku. Gtalk lahko zgodovino pogovorov shrani v vaš GMail račun, ima pa tudi zanimivo možnost: če vaš klepet označite kot "off the record", ga tudi vaš sogovornik ne bo mogel shraniti za zgodovino. Drugi programi se večinoma zadovoljijo z opozorilom, da mora biti sogovornik seznanjen s tem, da se pogovori zapisujejo, zato pohvala Googlu za dobro rešitev.
GTalk kajpada prenaša tudi sporočila uporabnikom, ki so nedosegljivi. Aplikacija je tako kot številni drugi Googlovi izdelki že vse od leta 2005 v beta različici in mu spodrsljajev, razen pred sončno upravo, ni mogoče ravno iztožiti.
SPLETNI PROGRAMI
Meebo
Meebo
Kaj: Spletni program s podporo besedilnemu, zvočnemu in slikovnemu sporočanju.
Registracija: Neobvezna.
Podpora offline: Da.
Podpora več storitvam: Yahoo! Messenger, .NET Messenger Service, Google Talk, AIM, ICQ, Jabber.
Izmenjava datotek: Da.
Slovenščina: Da.
Spletni naslov: www.meebo.com.
Za: Preprostost, ima skoraj vse, kar imajo namizni programi.
Proti:. Oglasi, plaha obvestila o sporočilih.
Meebo sodi med mlajše programe za neposredno sporočanje. Zasnovan je spletno, a se po našem mnenju še najbolj približa namiznim vrstnikom. Tudi z video in avdio pogovori, a je to vsaj med našim preizkušanjem po kakovosti nekoliko zaostajalo za tistim na MSN. Osnova je spletna stran z okenci za posamezne programe za neposredno sporočanje, v katera vpišemo svoja uporabniška gesla in imena. Hkrati smo lahko prijavljeni na enega ali več takih programov. Program pozna tudi Meebo ID, to je uporabniško ime in geslo, s katerim se boste z eno potezo "logirali" na vse programe za neposredno sporočanje, ki jih podpira in jih uporabljate. Po zagonu bo vaše stike prikazal na enem samem seznamu, poleg njegovega imena pa bo tudi ikona programa za neposredno sporočanje, ki ga uporablja. Pozna navidezno prijavo in zna poslati sporočilo, če sogovornik trenutno ni dosegljiv.
V Meebu je moč nastavljati kar precej reči, a je menu zastavljen tako preprosto, da ga bodo tudi nevešči uporabniki v celoti zapopadli v trenutku. Uporabna nastavitev je "pop-out", ki bo Meebovo okno odprla v pomanjšanem oknu brskalnika in s tem izpopolnila vtis, da gre za nameščeno aplikacijo. Nekoliko slabo je napravljeno obveščanje o prispelih sporočilih, saj skorajda neopazen zvokec in menjanje napisa na zavihku brskalnika hitro spregledamo. Je pa kajpada moč naložiti ustrezne dodatke.
Za lastnike in izdelovalce spletnih strani bo morda zanimiv widget dodatni programček (???)
Še mala pomanjkljivost: program nas je ob vsakem obisku povprašal po spolu in starosti. Ker obojega ne moremo menjati kar tako, bomo razsodili, da gre za hrošča v povezavi s spletnim brskalnikom, ki ni pravilno shranil nastavitve.
KOOL IM
Kool IM.jpgKOOL IM
Kaj: Spletni program s podporo besedilnemu sporočanju.
Registracija: Neobvezna.
Podpora offline: Ne.
Podpora več storitvam: AIM, ICQ, MSN, Yahoo, Gadu-Gadu, QQ, Jabber, Sametime.
Izmenjava datotek: Ne.
Slovenščina: Ne.
Spletni naslov: www.koolim.com
Za: Preprosta zasnova.
Proti: Oglasi, ni shranjevanja pogovorov.
KOOL IM je v bistvu najosnovnejši tak spletni program. Nobenih kompleksnih nastavitev, le velikost in barva besedila, vključevanje časa v poslana sporočila, razvrščanje stikov in možnost zvočnega opozorila. Teče lahko v t. i. prikaznem oknu ali pa vključen v okno vašega brskalnika. Ko smo pri brskalnikih: KOOL IM je imel nekaj težav s staro, sedmo različico Internet Explorerja in je ob vstopu redno sporočil napako in se poslovil. Njegova prednost je, da se zna povezati z več kot dvajsetimi sorodnimi programi, a večinoma takimi, ki so znani v Aziji in Južni Ameriki. Zato so pri razvijalcu uradno navedeni le tisti, ki smo jih zapisali v okencu.
Sicer pa bodo KOOL IM uporabljali tisti, ki razen hitrega tipkanja sporočil in nekaj smeškov drugega ne potrebujejo. Ni namreč mogoče izmenjavati datotek, shranjevati pogovorov, ni mogoče poslati sporočila odsotnemu uporabniku, ni zvočnih ali video pogovorov. Pozna pa vstop z enotnim geslom. Ker je brezplačen, bodo vaš klepet spremljali oglasi, ti so samo v besedilni različici in zato manj moteči in morda bolj dolgočasni. Ko smo ga testirali na nekaj starejšem računalniku, je deloval precej obotavljivo.
Ebuddy
Ebuddy
Kaj: Spletni program s podporo besedilnemu sporočanju.
Registracija: Neobvezna.
Podpora offline: Da.
Podpora več storitvam: AIM, MSN Messenger, Yahoo Messenger, Gtalk, ICQ, Myspace.
Izmenjava datotek: Ne.
Slovenščina: Da.
Spletni naslov: www.ebuddy.com.
Za: Slovenščina.
Proti: Nepregleden, ni se moč prijaviti na več storitev obenem.
Ko pridemo na Ebuddyjevo spletno stran, nas takoj razveseli nagovor v slovenščini, a je veselja kaj kmalu konec. Iz neznanega razloga se aplikacija, ki sicer podpira več storitev za neposredno sporočanje, ne dovoli prijaviti na več kot eno obenem. Združevanje storitev je sicer možno v nastavitvah, ob pomoči Ebuddy ID, vendar pri našem preizkusu račun ICQ ni in ni hotel delovati skupaj z MSNjevim. To pa Ebuddyja potisne rahlo za konkurenco, ki vse to omogoča. Okno programa je ena sama šara, iz katere se znajde le dolgoletni uporabnik. Vse je obenem posejano z logotipi Ebuddy, tu in tam pa celo pride mimo tudi reklama za Ebuddy. Če kakega podatka o sebi ne boste vnesli, denimo avatarja, bo tam namesto njega sijal Logo Ebuddya, in tako smo teh v nekem trenutku, na površini sicer majhnega okna, našteli kar šest. Zlasti ker slik iz drugih storitev, denimo MSN, ni znal uvoziti in prikazati.
Stiki in pogovori v teku so lepo urejeni v zavihkih, ki jih sicer lahko tudi izločite v posebna okna. To zna biti koristno, saj program ob prispelem sporočilu ne preklopi sam med zavihki stikov in sporočil, in tako boste vabilo na večerno zabavo, če preslišite zvočno opozorilo, zlahka spregledali. Jeziček v okenski opravilni vrstici namreč ne utripa.
Pregledne so nastavitve, ki tudi ponujajo kar nekaj možnosti, imajo pa eno pomanjkljivost: pri izhodu nam ne ponudijo možnosti prekliči, ki je - denimo, kadar ne vemo, ali smo kaj spremenili po nesreči - zelo uporabna.
Ebuddy naj bi tudi omogočal pošiljanje offline sporočil, vendar nam v praksi to pogosto ni uspelo. Sporočila preprosto nismo prejeli.
ILOVE IM
ILOVE IM
Kaj: Spletni program s podporo besedilnemu, zvočnemu in slikovnemu sporočanju.
Registracija: Ne.
Podpora offline: Ne.
Podpora več storitvam: AIM, Google Talk, MSN Messenger, in Yahoo Messenger.
Izmenjava datotek: Ne.
Slovenščina: Ne.
Spletni naslov: www.iloveim.com
Za: Preprosta raba.
Proti: Počasen, ni se moč prijaviti na več storitev obenem.
ILOVEIM tare ista bolezen kot Ebuddyja. Podpira sicer več storitev, a vanje ni mogoče vstopiti obenem. Druga težava je dolgotrajno vpisovanje, ki mu nismo našli razloga, a se je ponavljalo ob vsakem vstopu, tako v MSN, ICQ in GTalk. Prav tako smo pri njem opazili rekordno dolg zamik med pošiljanjem in prejemanjem besedilnih sporočil. Osnovno okno je prijazno enostavno, z zgolj nekaj tipkami, podobno uporabniško prijazno pa je tudi okno, v katerem poteka klepet. Tipke za velikost besedila, barvo črk, smeški, dregljaj in povabilo tretjemu, naj se pridruži. Tej askezi bi se morda lahko izognili pri nastavitvah, ki so zares samo osnovne. Zamera gre tudi osebnemu sporočilu, ki ga večina drugih programov vzame iz osnovnega programa, ILOVEIM pa vam ga pripiše na novo, kajpada se glasi I LOVE IM. Z uporabo torej ne bo težav, nerodno pa je, da ne podpira pošiljanja sporočil odstotnim stikom. Še več, program sicer opozori, da je naslovnik odsoten, vendar vam dovoli napisati in poslati sporočilo, pri tem pa ne opozori, da ga ta ne bo prejel. Prav tako ni mogoče pošiljati datotek, kar se zdi nekoliko čudno pri spletnem programu, ki zna upravljati tudi pogovore prek mikrofona in kamere. Slednje je med našim preizkusom pri ILOVEIM delovalo povprečno. Simpatični sta nekoliko zamaknjeni okni obeh sogovornikov, ki pa ju žal obrobljajo "are you lonely?" in "1.99$ web hosting" oglasi. Shranjevanja zgodovine pogovorov ne podpira.
MSN Web Messenger
MSN Web Messenger
Kaj: Spletni program s podporo besedilnemu sporočanju.
Registracija: Da.
Podpora offline: Da.
Podpora več programom: Ne.
Izmenjava datotek: Ne.
Slovenščina: Ne.
Spletni naslov: webmessenger.msn.com
Za: Prepoznavnost in sorodnost z namiznim bratom.
Proti: Zgolj osnovne funkcije, počasnost.
Ker je MSN Web Messenger samo osiromašena različica Livea, o njem samo na kratko. Vanj se, če ga že imate, prijavite s svojim .net passportom in odpre se vam dobro znano, le nekaj manj nališpano okno kot pri Liveu. Omogoča samo besedilno sporazumevanje, z njim ni mogoče shranjevati pogovorov, pošiljati datotek in drugega. Za nameček smo pri preizkusu opazili nekaj počasnosti, čeprav smo ga iz obzirnosti poganjali v domačem okolju, tj. Internet Explorerju. Nastavitev ni, lahko pa v pogovornem oknu oblikujemo besedilo in dodajamo smeške. Nedopustno je, da ni znal uvoziti avatarja iz Windows Live Messengerja, in je na njegovo mesto postavil kar lastno sliko. Nekam malo za programskega velikana, kot je Microsoft, zlasti, ker v aplikaciji gledamo tudi oglase.
Yahoo Web Messenger beta
Yahoo Web Messenger beta
Kaj: Spletni program s podporo besedilnemu sporočanju.
Registracija: Da.
Podpora offline: Ne.
Podpora več programom: MSN.
Izmenjava datotek: Ne.
Slovenščina: Ne.
Spletni naslov: webmessenger.yahoo.com
Za: Preglednost.
Proti: Zgolj osnovne funkcije.
Ker gre podobno kot pri MSN za osiromašenega klona Yahoojeve namizne aplikacije, tudi tu le hiter pregled razlik. Gre zgolj za besedilno različico, ki je namenjena hitri izmenjavi sporočil, oziroma situacijam, ko delamo na sistemu, ki nima naloženega pravega Messengerja. Ker v primerjavi s konkurenčnimi spletnimi izdelki ponuja precej malo - ni moč poslati niti datoteke -, je njegova prednost morda le to, da imamo morebiti pri Yahooju že odprt uporabniški račun. Aplikacija je še v različici beta, zato morda kaže s kritiko počakati, kaj bo prinesla končna različica.
Sklep
Programe za neposredno sporočanje je težko primerjati med seboj, še teže je kateregakoli od njih razglasiti za najboljšega. Pri njih je tako kot pri odločanju med tortami: nekdo je zadovoljen le z dvema piškotoma in vmes smetano, drugi pa hoče več nadstropij kreme in biskvita ter marcipanasto figurice He-mana na vrhu. Vse to v naših programih predstavljajo animacije, flash igre in druga navlaka, ki jih niti ne potrebujemo tako zelo nujno.
Zato smo izbrali na način, kdo ponuja največ za najmanjši vložek, ki ga pri programih za neposredno sporočanje največkrat prestavljajo nadležni oglasi.
Tako odločitev niti ni bila preveč težka. Med spletnimi storitvami zagotovo kaže izbrati Meebo, ki je zaradi kombiniranja storitev, številnih funkcij in nastavitev zagotovo najboljši. Med namiznimi programi, ki terjajo nameščanje v sistem, smo pogojno izbrali Pidgin. Razlog je prav tako možnost kombiniranja storitev in številni zanimivi pripomočki, ki jih lahko še dopolnimo z zastonjskimi dodatki. Ker pa Pidgin ne omogoča video in zvočnih pogovorov, si prvo mesto deli z Yahoojevim Messengerjem. Ta je na nekaj mestih (strežniško shranjevanje, uvoz .net stikov) boljši od MSN.
Vaša odločitev pa naj temelji na podobnem vprašanju kot izbira operacijskega sistema, urejevalnika besedil ali igralne konzole: vaše življenje in izmenjava besed bosta lažja, če boste imeli tisto, kar uporablja največ vaših prijateljev in znancev. Dobrodošli torej v spletna druženja, pri tem pa nikar ne pozabite, da je pogovor na štiri oči, s pivom ali brez, še vedno najbolj optimalna izbira.