Osebni mikroračunalniki
Mikroračunalniki IBM PC so stanje prevetrili še bolj temeljito kot hišni mikroračunalniki pred njimi. Njihove zmogljivosti so lahko zadovoljile precej širši krog poslovnih, zasebnih in celo zahtevnejših profesionalnih uporabnikov. Prve naprave te vrste so k nam uvozili leta 1985, kmalu za tem pa so naprave združljive s peceji ponudili tudi domači proizvajalci.
Najuspešnejši in najbolj uveljavljeni računalniški proizvajalci IBM, DEC in HP so na mikroračunalniški trg resno vstopili šele na začetku 80-ih. Predstavili so nove 16-bitne mikroračunalnike in jih od takrat še prevladujočih 8-bitnih ločili z uporabo izraza osebni mikroračunalnik. Prelomnico predstavlja IBM Personal Computer (PC), ki je z odprto in s premišljeno opremo postavil nova merila v mikroračunalništvu. Z učinkovito poslovno programsko opremo in odprto zasnovo je bil pred tem uspešen že Apple II, a v IBM so ti dve značilnosti še izpopolnili. Za osnovno in dodatno strojno opremo računalnika so uporabili sestavne dele drugih proizvajalcev, k razvoju operacijskega sistema in osnovne programske opreme pa so povabili zunanje izvajalce. Računalniku so priložili podrobne specifikacije značilnosti in standardov, bistvenih za njegov ustroj. Uporabnikom, še posebej pa zainteresiranim proizvajalcem, so tako bistveno olajšali samostojen razvoj povsem združljive strojne in programske opreme ter celo nemoten razvoj lastnih, povsem združljivih mikroračunalnikov. Z razmeroma cenenimi združljivimi napravami, izobraževanjem in s trženjem so tudi pri nas v zelo kratkem času za uporabnike storili bistveno več kot skupni program Iskra Delta, ki je več let užival izdatno podporo in zaščito. Leta 1986 so z odpravo zakonske zaščite v Sloveniji še dodatno olajšali in spodbudili novo, s peceji združljivo domačo proizvodnjo.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Mikroračunalniki IBM PC so stanje prevetrili še bolj temeljito kot hišni mikroračunalniki pred njimi. Njihove zmogljivosti so lahko zadovoljile precej širši krog poslovnih, zasebnih in celo zahtevnejših profesionalnih uporabnikov. Prve naprave te vrste so k nam uvozili leta 1985, kmalu za tem pa so naprave združljive s peceji ponudili tudi domači proizvajalci.
Najuspešnejši in najbolj uveljavljeni računalniški proizvajalci IBM, DEC in HP so na mikroračunalniški trg resno vstopili šele na začetku 80-ih. Predstavili so nove 16-bitne mikroračunalnike in jih od takrat še prevladujočih 8-bitnih ločili z uporabo izraza osebni mikroračunalnik. Prelomnico predstavlja IBM Personal Computer (PC), ki je z odprto in s premišljeno opremo postavil nova merila v mikroračunalništvu. Z učinkovito poslovno programsko opremo in odprto zasnovo je bil pred tem uspešen že Apple II, a v IBM so ti dve značilnosti še izpopolnili. Za osnovno in dodatno strojno opremo računalnika so uporabili sestavne dele drugih proizvajalcev, k razvoju operacijskega sistema in osnovne programske opreme pa so povabili zunanje izvajalce. Računalniku so priložili podrobne specifikacije značilnosti in standardov, bistvenih za njegov ustroj. Uporabnikom, še posebej pa zainteresiranim proizvajalcem, so tako bistveno olajšali samostojen razvoj povsem združljive strojne in programske opreme ter celo nemoten razvoj lastnih, povsem združljivih mikroračunalnikov. Z razmeroma cenenimi združljivimi napravami, izobraževanjem in s trženjem so tudi pri nas v zelo kratkem času za uporabnike storili bistveno več kot skupni program Iskra Delta, ki je več let užival izdatno podporo in zaščito. Leta 1986 so z odpravo zakonske zaščite v Sloveniji še dodatno olajšali in spodbudili novo, s peceji združljivo domačo proizvodnjo.
Računalniški muzej
Serijo o zgodovini računalništva v Sloveniji pripravlja Računalniški muzej (www.racunalniski-muzej.si), ki ima v bližini Kina Šiška v Ljubljani tudi svoje razstavne prostore. Tam si lahko v živo ogledate, kako so bili računalniki videti nekoč, in marsikaterega izmed njih tudi preizkusite.
Kar nekaj v muzeju razstavljenih predmetov izhaja iz Monitorjevega muzeja, ki smo ga pred leti predali v upravljanje računalniškemu muzeju skupnosti Kiberpipa, njegov naslednik pa je sedanji Računalniški muzej v Ljubljani.
Zgodovinska evidenca pri nas nameščenih in izdelanih naprav je na naslovu evidenca.muzej.si.
Mikroračunalnik IBM PC (1985–1987)
V IBM so konec 70-ih želeli izdelati lastne 16-bitne mikroprocesne enote, enakovredne svojim klasičnim procesnim enotam IBM/370. A bliskovit razvoj je zahteval, da so v podjetju zasnovo svojega prvega resnega mikroračunalnika preusmerili na opremo drugih proizvajalcev. Razvojni ekipi je s tem pristopom v zelo kratkem času uspelo izdelati primerno napravo za uporabo in prodajo. Osebni mikroračunalnik IBM PC je na trg prišel jeseni 1981. V nasprotju z utečeno prakso podjetja so ga po zgledu hišnih mikroračunalnikov prodajali kar v tehničnih trgovinah, in sicer po ceni, primerljivi s povprečno delavsko plačo. Prve različice PC in PC XT so utemeljili na 16-bitnih mikroprocesorjih Intel 8088. Na prvi pogled niso prinašali nič novega, a so se odlikovali po zanesljivosti in uporabnosti programske opreme. Uporabniki so se takoj odzvali: do konca 1983 so skupno prodali že več kot 750 tisoč mikroračunalnikov PC in PC XT. Vsaj polovico so v ZDA presenetljivo prodali tudi povsem običajnim zasebnim uporabnikom.
Pri nas je zastopnik Intertrade ponudil prve mikroračunalnike PC in PC XT spomladi 1985, po ceni okrog pet tisoč dolarjev. Za domače zasebne uporabnike z manjšo kupno močjo ti seveda niso bili dosegljivi. V Intertradu so svoj prodor skrbno načrtovali in pri širjenju računalniške pismenosti začeli resno sodelovati z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Organizaciji so računalnik IBM PC podarili, še preden so ga začeli tudi redno prodajati. Domačim uporabnikom so ga na njihovih dobro obiskanih tečajih in srečanjih po vsej državi tako učinkovito predstavili tudi v praksi. Kljub takrat še močni zaščiti domačega razvoja so IBM PC že poleti 1985 izbrali kot uradno izbiro za opremo osnovnih in srednjih šol. Sprva so bili za domače kupce dostopni le za dolarje, a kmalu so v Intertradu obe vrsti pecejev podjetno začeli sestavljati sami.
Mikroračunalniki IBM IT (1985–1989)
Domače različice PC in PC XT so v podjetju opremili s periferno opremo domačih proizvajalcev in jih jeseni 1985 pod skupnim nazivom IBM IT (Intertrade) že ponudili na domačem trgu za dinarje. Dodali so tipkovnico ljubljanskega podjetja Tipro, monitor velenjskega Gorenja in tiskalnik zagrebškega TRS. V podjetju so takoj začeli razvijati tudi poslovenjeno programsko opremo za avtomatizacijo pisarniških opravil, finančnega knjigovodstva, projektiranja in podobno. V ljubljanskih Mostah je Intertrade zgradil tovarno z znatnimi proizvodnimi zmogljivostmi in odprl še nov sodobno opremljen izobraževalni center. Opremo zanju, ki bi jo v zapletenih ekonomskih razmerah sicer težko uvozili, je IBM takrat kar podaril. Leta 1987 so v novi tovarni sami sestavili že več kot tisoč novih mikroračunalnikov PC AT, proizvodnjo pa so nato povečali na več tisoč letno in jo razširili na naslednjo generacijo mikroračunalnikov IBM Personal System (PS).
Dediščina 80-ih
Osebno mikroračunalništvo danes povezujemo z vrsto namiznega računalnika (Desktop computer), ki je nastala v 80-ih s hitrim napredkom zelo obsežnih integriranih vezij (VLSI) in postopnim zbliževanjem zmogljivosti poslovnih ter znanstvenih naprav.
S pecejem združljivi mikroračunalniki (1986-89)
V Intertrade so se o proizvodnji združljivih mikroračunalnikov za dinarje takoj začeli dogovarjati tudi z domačimi proizvajalci. Prvi so domače različice predstavili v ZOTKS, množično pa so jih začeli prodajati leta 1986. Pod skupnim nazivom Sokol so najprej prodajali tri različice IBM PC in PC XT. Med prvimi v državi so serijo 33 naprav dobavili Fakulteti za elektrotehniko in v sodelovanju z njimi nato izvajali redna usposabljanja za delo s peceji. Temeljna so postala predvsem znanja programov Wordstar (obdelava besedil), Lotus 123 (finančne tabele), Dbase III (podatkovne zbirke) in AutoCAD (grafično oblikovanje). Tečaje so organizirali tudi na Odseku za uporabno matematiko Instituta Jožef Stefan. Mladinska organizacija in Računalniški klub v Ljubljani sta v tem času s podporo občine in podjetja Kovinotehna ustanovila tudi prvo malo samostojno produkcijsko enoto pri nas – Mikrohit. Na tem področju so orali ledino. Drobno gospodarstvo v tej obliki se je v Evropi in ZDA že močno uveljavilo in je prinašalo velike uspehe, pri nas pa je država tovrstne iniciative zavirala. Mikroračunalniki Mikrohit PC so bili doma vseeno zelo uspešni, kmalu so ustanovili še sestrsko podjetje Mikroada, ki je prevzelo razvoj programske opreme zanje ter organizacijo usposabljanj po zgledu ZOTKS. Združljive mikroračunalnike so pri nas in drugje po Jugoslaviji kmalu začela ponujati številna podjetja.
Mikroračunalnik Partner/AT (1987–1989)
V IBM so še uspešnejšega naslednika PC AT predstavili leta 1984. Utemeljili so ga na precej bolj zmogljivem mikroprocesorju Intel 80286 in novih razširjenih sistemskih vodilih (ISA). V podjetju Iskra Delta so s pecejem združljiv mikroračunalnik začeli načrtovati leta 1985, a predstavili so ga šele poleti 1987, ko so domači trg že preplavile druge združljive naprave. Pod nazivom Partner/AT so ponudili različico PC AT z delovnim pomnilnikom (RAM) velikosti 1 MB, grafičnim krmilnikom Hercules in operacijskim sistemom MS-DOS. Tržili so ga kot mikroračunalnik, primeren za vodenje proizvodnje, avtomatizacijo pisarniškega poslovanja ter tudi za zahtevnejša opravila, kot je računalniško podprto načrtovanje (CAD). Njegova cena je dosegala večkratnik primerljivih združljivih naprav. Po zaslugi vmesnika z mikroprocesorjem Intel 286 je bil delno združljiv tudi njihov znanstveni mikroračunalnik Triglav. Leta 1987 so njegovo združljivost razširili z vmesnikom za primerna sistemska vodila in možnostjo uporabe operacijskega sistema MS-DOS. Triglav je bil seveda še zmogljivejši in dražji od mikroračunalnika Partner/AT, na domačem trgu pa so prve naprave ponudili šele konec leta 1987. Medtem so v ZOTKS pod nazivom Gepard in Delfin prav tako predstavili različici mikroračunalnikov PC AT. V Računalniškem muzeju so razstavljeni več različic IBM PC, združljivih naprav ZOTKS in Mikrohit ter seveda domači Triglav.
Viri in več informacij: Digitalna knjižnica Slovenije, dlib.si in spletna stran Računalniškega muzeja, racunalniski-muzej.si.
Zahvaljujemo se Nuku in drugim za digitalizacijo gradiva.
