Osebni računalniki: Užitek v tišini

Domači računalniki običajno niso ravno glasni, a lahko to postanejo z leti. Hkrati pa si lahko že v začetku omislimo računalnik, ki bo čim tišji – če ne kar neslišen. To je še posebej smotrno, če bo našel svoje mesto v skupnih prostorih, denimo v manjši skupni pisarni ali celo dnevni sobi. V klasičnih pisarnah oziroma na delovnih mestih so te potrebe ponavadi obrobne, saj je tam več drugih virov hrupa in so računalniki tako med manj opaznimi.

Zmogljivi hladilniki za procesorje s kombinacijo masivnih hladilnih reber in velikih ventilatorjev ponudijo tiho in učinkovito hlajenje. Med bolj znanimi je podjetje Noctua, ki se drži tradicionalne rjave barvne kombinacije.

Pri računalnikih so viri zvokov premikajoči se elementi – v glavnem ventilatorji, v nekaterih primerih pa tudi klasični pogoni HDD. Ti so sicer izjeme – pri računalnikih, ki bi bili dovolj glasni, da bi jih uporabnik opazil, bi bili ventilatorji še glasnejši.

Večina računalnikov ima tri glavne ventilatorje – prvi je nameščen na hladilna rebra, ki hladijo procesor, drugi je vgrajen v napajalnik, zadnji pa je ponavadi v ohišju na prednji strani. Dodatni ventilator (ali več) je vgrajen na grafično kartico, če gre za nekoliko zmogljivejšo samostojno. Te pri namiznih računalnikih, ki se prodajajo za pisarniško in nezahtevno domačo rabo, sicer ni.

Pri starejšem računalniku, kjer z leti vse bolj zaznavamo njegov zvok, lahko začnemo že pri čiščenju ohišja – to sicer velja ponoviti vsaj enkrat letno. Prah, ki se nabere v vseh kotičkih ohišja, je namreč dober izolator in preprečuje hlajenje komponent, zaradi tega se morajo ventilatorji za enak učinek vrteti hitreje – tako so seveda glasnejši. Priporočamo tudi odstranitev ventilatorja od hladilnika procesorja, saj se vmes nabere prava preproga prahu. Pri tem lahko odstranimo tudi hladilnik in pod njega na novo nanesemo termalno pasto – tudi ta z leti izgubi učinkovitost.

Ta komplet hladilnika in ventilatorja lahko sicer tudi zamenjamo. Na voljo je ogromna izbira hladilnih kompletov različnih proizvajalcev, ki prinašajo občutno večji hladilnik (torej veliko kovinsko kocko s hladilnimi rebri) in velik ventilator (ali celo več), ki se za enako učinkovitost vrti z manjšo hitrostjo in je zato občutno tišji. Glede na kombinacijo procesorja in hladilnika je lahko med manj zahtevnimi opravili ventilator celo povsem ustavljen, saj so že sama hladilna rebra dovolj učinkovita.

Tiha ohišja, denimo podjetja be quiet!, imajo vgrajeno peno, ki absorbira zvok, in ventilatorje, ki se zaradi velikosti lahko vrtijo počasneje.

Cene se začnejo okrog 25 evrov, moramo pa paziti, da izberemo komplet, ki se prilega podnožju procesorja (torej ga lahko fizično pritrdimo na matično ploščo) in ni prevelik za ohišje ter komponente, ki so zložene okoli procesorja (tu znajo biti problematični pomnilniški moduli). Proizvajalci hladilnikov na svojih straneh objavljajo konkretne mere, s katerimi si lahko pomagamo. Če ne gre za izjemno navit procesor, pa se dovolj dobro obnesejo že manjši modeli, ki so nekje med 30 in 50 evri.

Podobno lahko zamenjamo tudi druge ventilatorje, ki se nahajajo v računalniku. Pri napajalniku bomo ponavadi sicer zamenjali kar celoten napajalnik. Na voljo je kar nekaj napajalnikov, ki se hvalijo s svojim tihim delovanjem. Pri tem moramo sicer paziti na moč – najbolje je izbrati enako moč, kot jo ponuja obstoječi napajalnik.

Ventilatorji, ki so pritrjeni na notranjo stran ohišja, so prav tako povsem pripravni za menjavo, sploh če že slišimo brnenje njihovih tečajev – to lahko hitro preverimo z nežnim pritiskom na sredino ventilatorja, ko se vrt. Včasih bo pomagala že menjava s poceni ventilatorjem enake velikosti, glede na ohišje oziroma razpoložljivi prostor pa lahko izberemo tudi večji model. Spet se pojavljajo podjetja, ki se hvalijo s tišino svojih ventilatorjev, in spet so večji ventilatorji običajno tišji (ob manjši hitrosti vrtenja lahko premaknejo enako količino zraka).

Vse naštete taktike veljajo tudi pri sestavljanju novega računalnika ali pa celo nakupu že sestavljenega. Sestavljeni računalniki, ki so na voljo v naših trgovinah, večinoma uporabljajo kar Intelove oziroma AMD privzete hladilnike, ki jih lahko sami zamenjamo brez večjega napora. Pri sestavljanju novega pa izberemo čim tišji napajalnik, velik hladilnik procesorja in ventilatorje ohišja iz tišjih serij. Sploh pri sestavljanju računalnika pride v poštev tudi izbira ohišja, zasnovanega za tiho delovanje. Taka ohišja imajo dodano peno za absorbiranje zvoka, na kritičnih točkah pa tudi gumirane čepe.

Pri igričarskih računalnikih je med glasnejšimi komponentami tudi grafična kartica, konkretno njeni ventilatorji. Tu sicer nimamo resnih možnosti pri menjavi ventilatorjev. Sicer obstajajo možnosti naknadne vgradnje vodnega hlajenja, a je to že domena resnejših entuziastov. Te kartice so med navadno uporabo računalnika običajno neslišne, saj je zahteva po grafični moči dovolj majhna, da se ventilatorji sploh ne vklopijo.

Tako stanje redno srečujemo – Intelov hladilnik in ventilator, ki ju loči odeja prahu. Že razstavljanje in čiščenje tega lahko hitro zmanjša glasnost računalnika.

Zahtevni igričarji lahko posežejo tudi po vodnem hlajenju. To je danes zaradi kombinacije varčnejših komponent (predvsem procesorjev) in učinkovitejših zračnih hladilnikov nekoliko manj popularno, kot je bilo v preteklosti, zanj se odločajo predvsem tisti, ki navijajo procesorje. Zahtevnejše je za montažo in vzdrževanje, a hkrati tudi učinkovitejše in pri večjih obremenitvah tišje. Sicer so tudi tu v igri ventilatorji, a so občutno večji, postavljeni pa na strani računalnika (ponavadi na zgornji strani), na velikem hladilniku, čez katerega se pretaka hladilna tekočina – princip je podoben kot pri hladilniku avtomobila.

Na področju ventilatorjev in tihih komponent je kar nekaj znanih podjetij. Za hladilnike in ventilatorje velja izpostaviti avstrijsko podjetje Noctua pa tudi podjetja be quiet!, Cooler Master, Arctic in Corsair. Ponudniki napajalnikov (Corsair, EVGA, Antec) vsi ponujajo tišje modele, enako velja za izdelovalce ohišij (Fractal Design, Cooler Master, NZXT, be quiet!).

Če se že lotimo sestavljanja lastnega računalnika, pa lahko sestavimo tudi takega, ki sploh nima ventilatorjev in je s tem povsem neslišen. Tak računalnik bo dobra izbira za najzahtevnejše pa tudi za dnevno sobo ali celo za nekoga, ki se ukvarja s snemanjem zvoka. Današnji procesorji ponujajo dovolj dobro razmerje med varčnostjo in hitrostjo, da je lahko tak računalnik več kot dovolj zmogljiv za večino opravil.

Začnemo z izbiro nekoliko varčnejšega procesorja, torej takega, ki nima visoke termalne ovojnice (TDP) – recimo Intelov i5-10500T, katerega TDP je ugodnih 35 vatov, ob tem pa ponuja povsem solidne zmogljivosti. Nanj namestimo enega izmed hladilnikov, ki so zasnovani za delovanje brez ventilatorja, denimo Nofan CR-95C. Pri tem velja opozoriti, da je tak hladilnik res gromozanski in potrebuje tudi zelo veliko računalniško ohišje. Alternativa sta Silverstone HE02 in Nofan CR-80EH (ta je nekoliko manjši od prej omenjenega modela), najmanjši in najcenejši v tem segmentu pa je Arctic Alpine 12 Passive.

Vodno hlajenje je domena najzahtevnejših uporabnikov – sploh tistih, ki se ukvarjajo z navijanjem procesorja.

Temu dodamo napajalnik brez ventilatorja – med bolj cenjenimi je Seasonic serija Fanless, a ponujajo podobne napajalnike tudi drugi (denimo SilverStone). Ti napajalniki so običajno dražji, a glede na varčno zasnovo računalnika (pri njem se je bolje zanašati na Intelovo vgrajeno grafiko) tudi ne potrebujemo resne moči – 450 vatov bo povsem dovolj. Za podatke bo seveda edina resna izbira pogon SSD. Velja pa opozoriti, da je pri taki sestavi smiselno izbrati večje ohišje z več odprtinami, skozi katere bo lahko uhajal zrak – sploh na zgornji strani. Hladilniki namreč odvajajo toploto od komponent (predvsem procesorja), a to ne pomaga, če se vsa ta toplota zadržuje v ohišju računalnika.

Mogoče še nekaj besed o prenosnikih. Pri teh smo pri čiščenju zelo omejeni, sploh če se ne upamo spraviti v resno razstavljanje ohišja. Prenosnik lahko odnesemo na servis, kjer zamenjajo vgrajene ventilatorje. To je koristno predvsem v primeru, ko so ležaji že zdelani in nase glasno opozarjajo. Da bi se izognili težavam, vsekakor priporočamo, da prenosnikov ne uporabljate neposredno na tkaninah – torej da se jih ne postavlja na kavč, posteljo, odejo ali kaj podobnega – oziroma takrat izberemo namensko podlogo, ki ponudi prenosniku ravno, trdno površino.

Obstajajo tudi hladilniki za povsem pasivno delovanje – zahtevajo pa velika in zračna ohišja.

S tem je malenkost odmaknjen od podloge, kar olajša kroženje zraka. Prenosniki zrak večinoma vlečejo s spodnje strani, prek ventilatorja (ali ventilatorjev) nato teče čez hladilna rebra, vroči zrak pa se iz ohišja potisne zadaj ali ob strani. Če postavimo prenosnik neposredno na mehko podlago (denimo kavč), bo iz podlage sesal prah, ta pa se bo sčasoma nabral v notranjosti.