Osma zamenjava Oken

Prišel je čas za osmo različico vsem dobro znanega operacijskega sistema Windows, s katerim želi Microsoft podaljšati desetletja trajajočo zgodbo o uspehu. S korenito drugačnim uporabniškim vmesnikom skuša obenem ubrati novo pot v svetu računalništva, ki ga vse bolj sestavljajo tablice in pametni telefoni, osebni računalniki pa so čedalje bolj v ozadju. Windows 8 skuša biti pri tem vezni člen med preteklostjo in prihodnostjo, saj bo deloval na zelo različnih vrstah naprav, novih in starih. Vprašanje pa je, kako se bodo na vse te novosti odzvali uporabniki, vajeni dosedanjih Oken.

Novi začetni zaslon vsebuje ploščice z aktivnimi vsebinami.

V zadnjih letih se zdi, da se v računalništvu vse vrti okoli pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. Toda glede usode osebnih računalnikov ne moremo kar tako postati malodušni. Ne nazadnje je še vedno zelo malo ljudi, ki so resnično opustili rabo osebnih računalnikov na račun novejših naprav. Težko je pričakovati, da bi se to stanje v naslednjih nekaj letih bistveno spremenilo, vsaj če upoštevamo že obstoječo bazo, ki je v rabi.

Microsoft se je odločil za strategijo, da z okoljem Windows ne bo meril le na obstoječo bazo, temveč domala na vse vrste in oblike naprav, ki jih bomo srečevali v prihodnje. Windows 8 torej deluje v namiznih računalnikih, prenosnikih, že nekoliko odpisanih netbookih, tabličnih računalnikih. Celo v strežnikih bi ga lahko pognali. Kmalu pa bo zaživel tudi v telefonih v obliki inačice Windows Phone 8. Ta bo imela kar nekaj prvin, ki jih danes najdemo v novem okolju Windows 8.

Operacijski sistem Windows je za Microsoft strateški izdelek. V preteklosti je bil prav operacijski sistem vselej tisti katalizator, ki je postavil temelje za uspeh podjetja in vseh drugih izdelkov, ki delujejo na njem. Izdelek, ki je potegnil za seboj celotno industrijo strojne in programske opreme, kot jo poznamo danes. Zdaj se vse to vnovič spreminja.

Kot je znano, Microsoft z novo različico okolja Windows, ki bo naprodaj prav te dni, stavi na nov koncept in uporabniški vmesnik (do nedavna imenovan Metro, najbrž ga bomo kljub opustitvi imena še naprej tako klicali), ki je na prvi pogled precej bolj podoben tistemu, ki bi ga sicer lahko našli na tabličnih računalnikih, a je mišljen tudi za rabo v običajnih računalnikih, tako domačo kot poslovno.

Prav tu je najbolj sporna stava, ki si jo je sam postavil Microsoft. Vprašanje je, kako bodo novi uporabniški vmesnik posvojili potrošniki in poslovni uporabniki. Toda odločitev je padla in Metro nedvomno prihaja.

Windows store omogoča nakup in nalaganje programov, kot na tablicah in telefonih.

Iskalnik je precej boljši kot doslej, rezultati pa so lahko tudi nepregledni.

Stari dobri Desktop je še tu, čeprav z novimi elementi vmesnika Metro.

Tablice in enostavnejša raba

Za vse programe z uporabniškim vmesnikom Metro je značilno, da so grafično bistveno bolj preprosti, kot smo vajeni iz dosedanjih različic Oken. Razloga za to sta vsaj dva - čim manj je "okraskov", tem preglednejša je vsebina, ki jo posreduje posamezen program. Preprostejši uporabniški vmesnik z velikimi polji in pisavami pa je poleg tega primernejši za navigacijo s prsti, ko uporabljamo zaslone na dotik (pri tablicah) namesto miške.

Za mnoge bo največji šok, da na zaslonu ni več klasične tipke "Start" za dostop do programov. Ta sicer v funkciji še je nekoliko na voljo, a ustrezen menu prikličemo tako, da z miško ali prstom sežemo v levi spodnji kot zaslona. Toda to opravilo bo odslej manj pogosto, saj so glavni programi, spletne storitve, dokumenti in drugi podatki dostopni z začetne strani, kjer so predstavljeni kot ploščice.

Metro pa ne prinaša samo drugačnega uporabniškega vmesnika, temveč tudi povsem drugačen koncept aplikacij, kot smo jih poznali danes. Za začetek jih bo mogoče kupovati in nalagati (tudi brezplačne) samo prek trgovine Windows Store. Večina novih programov bo tudi funkcionalno precej bolj enostavna, kot smo vajeni pri programih za Okna. To pomeni manj zmožnost, manj menujev, manj zmede na zaslonu. Namestitev programov naj bi bila transparentna, z enim klikom, tako kot na mobilnih telefonih in tablicah z Apple iOS in Google Androidom.

Kot bi pričakovali, Windows 8 izdatno povezuje informacije in programe v krajevnem okolju s tistimi v oblaku. To se vidi na vseh korakih, še posebej pa tam, kjer je smiselno združiti informacije o ljudeh, dogodkih in seveda pri komunikacijah. Windows 8 je obenem tu osnova za programe tretjih ponudnikov, ki bodo nedvomno uporabili iste mehanizme za prikaz podatkov iz svojih storitev.

Iz tablične zasnove in širokih zaslonov izhaja funkcija Snap, s katero lahko na robu zaslona "parkiramo" in tam na hitro dosežemo ključne informacije iz drugih programov in virov. Tako lahko na primer med uporabo brskalnika hitro prikličemo elektronsko pošto in podobno.

Live Tiles je funkcija novega namizja oziroma seznama ploščic, s katerimi prikličemo posamezen program ali spletno storitev. Naziv "Live" se nanaša na to, da prikazana vsebina na teh ploščicah ni fiksna, temveč je lahko odvisno od programa tudi dinamična. Program za elektronsko pošto zna, denimo, prikazati število sporočil ali celo naslove nekaj zadnjih sporočil.

Nov uporabniški vmesnik ponuja priložnost, da so večino vgrajenih programov močno prilagodili novemu konceptu in okolju. Koledar ima zdaj bistveno čistejše poteze, lahko bi rekli, da je esencialen, a le po videzu. Odjemalec za elektronsko pošto Mail zdaj učinkovito združuje pošto iz različnih računov in/ali map. Z njim lahko, mimogrede, pridemo tudi do predalov v strežniku Exchange (doslej je bil za to potreben Outlook). V časih internetnih storitev in družabnih omrežij so stiki prerasli v "ljudi" (People), zdaj pa lahko na enem mestu pregledujemo in popravljamo podatke iz Microsoftovih programov in storitev, pa tudi iz Googla (Gmail, Google+), Facebooka, LinkedIna, Twitterja in kasneje tudi drugih. Poleg okolja Windows bodo uporabniki dobili novo generacijo spletnega brskalnika, Internet Explorer 10. Ta je po videzu povsem drugačen od tega, kar smo bili vajeni doslej, saj ponuja celozaslonski prikaz. Iskalnik je zdaj povsem integriran in prikazuje pomanjšanje slike najdenih strani.

Nastavitve okolja so zdaj bolj pregledne.

Nekatere novosti, kot je Storage Pool, utegnejo biti nadvse koristne.

Pod pokrovom

Kot bi lahko pričakovali od nove različice okolja Windows, prinaša osmica poleg novega uporabniškega vmesnika tudi veliko strukturnih, tehnoloških novosti. Te večinoma naslavljajo zmožnosti sodobne strojne opreme in okolja, v katerem danes uporabljamo računalnike.

Ena izmed bolj zanimivih novosti v Windows 8 je nova možnost hrambe podatkov na navideznih diskih, imenovanih Storage Spaces. Vsak Storage Space se proti uporabniku obnaša tako kot katerikoli drug disk, v ozadju pa ga sestavlja poljubno število fizičnih diskov poljubnih velikosti in z različnimi načini (vmesniki) priklopa na računalnik.

Kot zgled, Storage Space lahko ustvarimo iz skupine zunanjih diskov USB. Še bolj zanimiva je možnost, da lahko na začetku določimo precej večjo velikost navideznega diska. Windows 8 bo začel podatke najprej kopirati na prazen prostor in kasneje opozoril, da zmanjkuje prostora in moramo dodati nove diske. Na zahtevo lahko vključimo "navidezno zrcaljenje", kjer od sistema zahtevamo, da izbrane podatke hrani vsaj na dveh različnih fizičnih diskih.

Microsoft v novi različici uvaja tudi dodaten datotečni sistem ReFS (Resillient File System), ki ga bo mogoče uporabljati vzporedno z NTFS. Njegov cilj sta predvsem sposobnost hrambe velikanskih količin podatkov in visoka stopnja zanesljivosti, ne glede na okvare posameznih gradnikov (recimo dela fizičnih diskov).

Windows 8 bo precej bolje upravljal fizični pomnilnik. Uvaja namreč koncept zamrznjenih aplikacij (suspended apps), zlati v kombinaciji s programi za vmesnik Metro, ki bodo znali "vrniti" operacijskemu sistemu alokacijo fizičnega pomnilnika, ko ne bodo v rabi. Določiti bo, denimo, mogoče to, da se programu vnovič dodeli pomnilnik šele tedaj, ko ga uporabnik zopet aktivira, oziroma se ga dotakne (na zaslonih na dotik). Tako naj bi precej izboljšali odzivnost pri rabi več programov hkrati na računalnikih z omejenimi sredstvi.

Povsem na novo so napisali upravitelja opravil (task manager), ki zdaj precej bolj nadzorno prikazuje delovanje sistema, omogoča boljšo sprostitev sredstev in bolje ponazarja, katere storitve pripadajo posameznemu programu. Načrtovalce gre pohvaliti, da so se lotili tudi tako običajnih stvari, kot je kopiranje datotek. To bo zdaj bistveno preglednejše in bo manj obremenjevalo sistem, da bo mogoče med tem početi še kaj drugega in bo manjša zmeda med urejanjem domačih obsežnejših zbirk map in dokumentov.

Čeprav vmesnik Metro daje slutiti, da bo novi sistem Windows 8 zahteval novo, drugačno strojno opremo, to drži le delno. Če si želimo krmiljenja na dotik, seveda ne bomo imeli druge možnosti, kot uporabiti nove tablice (te še prihajajo) ali hibridne prenosnike, ki se lahko spremenijo v priložnostne tablice.

Za večino drugih pa je vesela novica, da Windows 8 ne zahteva kaj drastično drugačne strojne opreme, kot jo uporabljamo že danes. Minimalna sestava je procesor (32- ali 64-bitni) s taktom 1 GHz, 1 GB (32-bit) ali 2 GB RAM (64-bit) ter nekje med 16 in 32 GB diska. Zanimiva pa je omejitev, če želimo uporabljati novejše funkcije, kot je Snap, kjer potrebujemo zaslon v razmerju 16 : 9 z ločljivostjo vsaj 1366 × 768 pik.

Ko smo že pri monitorjih, naj omenimo, da so v Microsoftu precej bolj prisluhnili uporabnikom, ki delajo z več monitorji hkrati (takih je menda več kot 15 %). Uporabljamo lahko poljubno kombinacijo monitorjev, vsak ima lahko svoje ozadje, začetni zaslon, orodna vrstica je zdaj vidna na vsakem monitorju, vzporedno lahko imamo prikazan Metro in klasični "desktop" program.

Ko govorimo o novih različicah operacijskih sistemov, se skoraj praviloma vsaj po tihem vprašamo, ali bo hitrejši ali počasnejši od trenutne generacije. Microsoft tu obljublja tektonski premik na bolj, vsaj kar zadeva zagonski proces. Javno so, denimo, prikazali zagon (iz popolnega mirovanja) za prenosnik s pomnilniško enoto SSD, ki se je zgodil v manj kot sedmih sekundah.

Omeniti velja še povečano vlogo spletnega pomnilnika SkyDrive, ki bo še posebej v kombinaciji z okoljem Windows 8 dobil svoj polni pomen. Med drugim bo ta storitev transportni mehanizem oziroma stična točka med različnimi napravami, med katerimi želimo deliti podatke, še posebej pa dokumente. Microsoft tu skoraj do pičice natančno posnema strategijo, ki sta jo ubrala Google (Drive) in Apple (iCloud). Tokrat z rahlo večjim prvotnim, brezplačnim pomnilnikom, ki je v osnovi 7 GB na uporabnika.

Osmica na sto in en način

Nova različica okolja Windows je bila v preteklosti vselej pomembna odskočna deska za cel kup novih računalnikov. To še posebej velja za današnje krizne čase, ko izdelovalci zaradi upada kupne moči, pomanjkanja zanimanja in večje priljubljenosti drugih platform obupno iščejo nekaj novega, kar bi obrnilo trend. Tudi zato, ker Windows 8 odpira nove priložnosti na področju tablic, ki jih doslej v tej kombinaciji domala nismo srečali.

Če si podrobneje ogledamo spekter napovedanih izdelkov, hitro opazimo, da bomo v prihodnjih mesecih pravzaprav videli precej več različnih naprav, kot smo bili vajeni doslej. Marsikdo namreč išče z novimi izdelki nišo, ki je doslej še nismo poznali, a utegne biti zanimiva. Če začnemo najprej pri najbolj vroči stvari - tabličnih računalnikih, je zanimivo ugotoviti, da za razliko od izdelkov s sistemi Apple iOS in Google Android partnerji tu še naprej močno verjamejo v pomen tipkovnic. Kot bi želeli povedati, da je okolje Windows uporabno tudi za to, da z računalnikom nekaj dejansko naredimo, drugje pa se z njimi bolj ali manj igramo.

Le redke tablice z okoljem Windows 8 bodo naprodaj brez vgrajene ali izbirne tipkovnice. Najbolj priljubljena je možnost, ko bomo tipkovnico prek magnetov ali nosilca po potrebi priključili na tablico, tako kot je to prvi storil Asus s svojimi računalniki Transformer. Ločiti bo treba dve vrsti teh dodatkov - pasivne, ki bodo zgolj zagotavljali možnost tipkanja, in aktivne, ki bodo vsebovale dodatne akumulatorje in pogosto tudi dodatne vmesnike, ki jih pri tankih ohišjih tablic ni mogoče vgraditi (npr. omrežni vmesnik ali izhod VGA).

Tu je potem druga kategorija tablic, ki so v bistvu bolj tablični prenosniki. V teh primerih gre za računalnik, kjer s pomočjo takšne ali drugačne oblike vrtenja (ali celo uporabe drugega zaslona) navaden prenosnik uporabimo kot priložnostno tablico. Priložnostno zato, ker bodo v teh primerih prenosniki precej težji in s tem manj uporabni za nenehno držanje v rokah.

Zanimivo, da bomo naleteli na kar nekaj klasičnih prenosnikov in tankih ultrabookov, ki bodo prav tako imeli zaslone s podporo dotiku. V teh primerih zaslon ni vrtljiv in lahko dotik uporabljamo predvsem kot dodatno možnost, kadar nam to pride prav. Najbrž je to posledica vmesnika Metro, ki uporabnika nekako sili v dotik na zaslonu.

To početje pa ne bo pridržano zgolj za prenosne računalnike. Kar nekaj izdelovalcev je predstavilo namizne računalnike vse-v-enem, ki ponujajo zares velike (24-, 27- in celo večpalčne) zaslone, ki pa so kljub temu občutljivi za dotik. Pravzaprav je to ena kategorija, ki je doslej nismo poznali in utegne postati v prihodnje zanimiva iz več razlogov.

Nazadnje ostajajo še "navadni" prenosni in namizni računalniki, ki nimajo zaslona na dotik. Kot rečeno, pa je vprašanje, kako zadovoljni bodo kupci z vmesnikom na dotik, a zgolj miško in tipkovnico pri roki. Utegne se zgoditi, da bodo vmes posegli izdelovalci monitorjev, ki bodo namizni računalnik (tudi obstoječ) preprosto spremenili v napravo s podporo za dotikanje zaslona.

Med vsemi bodočimi računalniki bo najbrž največ pozornosti požela Microsofta lastna tablica Surface. Gre za prvi Microsoftov poizkus na področju računalnikov (če odmislimo Xbox, miške, tipkovnic in video kamere), na katerega predvsem partnerji gledajo z negodovanjem. Morda zato, ker skuša biti drugačen, trendovski.

Pravzaprav gre za družino izdelkov, ki bo sprva vsebovala model s procesorjem ARM, kasneje pa pride na vrsto še tablica z Intelovimi procesorji generacije IvyBridge, kakršne običajno najdemo v povsem vsakdanjih prenosnikih. Obe tablici imata zaslon, velik 10,6 palca, a različne ločljivosti - 1366 × 768 pri različici ARM in 1920 × 1080 pri različici z Intelom. Računamo lahko s 32 ali 64 GB (64 ali 128 GB pri Intelovi različici) enotami in precej bogatim naborom vmesnikov (USB 3.0, mikroSD, mini DisplayPort).

Posebnost sta inovativna ovitka, Touch Cover in Type Cover, ki ščitita zaslon med prenašanjem, hkrati pa vsebujeta tipkovnici. Ena je ploska, občutljiva za dotik (Touch), druga izbočena s pravimi tipkami (Type). Cene bodo segale od najmanj 500 dolarjev (v Evropi najbrž lahko računamo na 500 evrov) za tablico s procesorjem ARM, kar je več, kot je pričakovala javnost. Intelove različice bodo še dražje.

Task Manager je bistveno boljši kot v dosedanjih Oknih.

Task Manager je bistveno boljši kot v dosedanjih Oknih.

HP bo imel v svoji ponudbi cel kup prenosnikov, namiznih računalnikov in hibridov vse-v-enem z okoljem Windows 8, najbolj zanimiva pa je nedvomno tablica ElitePad 900, ki bo sodila v sam vrh ponudbe na tem področju. Z novo tablico, ki temelji na Intelovih procesorjih, merijo predvsem na poslovne uporabnike, saj omogoča neprimerno večjo razširljivost, prilagodljivost in nadzorljivost kot neposredni tekmeci.

ElitePad 900 ima vgrajen 10,1-palčni zaslon IPS z ločljivostjo 1280 × 800 pik in steklom Gorilla Glass 2. Celoto poganja procesor Intel Atom (Clover Trail), opremljen z najmanj 2 GB RAM in izbiro med 32 GB in 64 GB veliko enoto SSD. Tablica je debela 9,2 mm in tehta okoli 680 gramov, ohišje pa je v večjem delu iz trpežnega aluminija.

ElitePad 900 se od drugih tablic razlikuje zlasti po možnostih za razširitev s številnimi "srajčkami", imenovanimi Smart Jackets, priklopnimi postajami in zunanjimi vmesniki. Prva možnost je razširitvena srajčka, ki se povezne okoli tablice in ji doda nekaj milimetrov v vsako smer, pri čemer uporabnik dobi dva vmesnika USB, izhod HDMI, režo za kartico SD polne velikosti in predvsem dodaten akumulator. Ta omogoča tablici dodatnih 8 ur delovanja, to pa skupno pomeni kar 18 ur zaloge, če upoštevamo še akumulator, vgrajen v samo tablico.

Druga srajčka Smart Jacket spremeni tablico v pravcati prenosnik, saj poleg dodatnih vmesnikov prinaša predvsem vgrajeno tipkovnico, s čimer lahko celoto lažje uporabljamo pri obdelavi poslovnih dokumentov. Na voljo bo tudi posebno stojalo za tablico, ki ima tudi štiri vrata USB, omrežni priključek, vmesnika VGA in HDMI, obenem pa rabi tudi kot napajalnik za akumulatorje.

Kdor ne želi ničesar od naštetega, si lahko omisli posebne kabelske podaljške, s katerimi tablici dodajamo trenutno potrebni dodaten vmesnik, pa naj gre za vrata USB, ožičeni vmesnik, vmesnik VGA ali pa izhod HDMI. Možnosti za prilagajanje je torej zares veliko. Za doplačilo si je mogoče omisliti tudi pero kot alternativo krmiljenju programov s prsti, nekoliko kasneje pa bo na voljo tudi dodatno ohišje, ki je še posebej trpežno proti udarcem in slabim delovnim razmeram.

Med prenosniki so novosti HP Pavilion Sleekbook 14 in 15, ki premorejo 14- oziroma 15-palčne zaslone, najnovejše različice procesorjev AMD in Intel Core in cel kup vmesnikov. Standardno bodo vsi prenosniki opremljeni z izhodi HDMI, vmesniki USB 3.0, zasloni z visoko ločljivostjo (polni HD), grafiko Nvidia in diski do velikosti 1 TB. Cene bodo kljub temu zelo zmerne, saj se cene pri modelih Sleekbook 14 v ZDA začnejo pri 500 dolarjih, za 15-palčni model pa bo treba odšteti vsaj 60 dolarjev več. Novost je tudi prenosnik HP Envy M4, ki je namenjen bolj ljubiteljem iger in ima začetno ceno 900 dolarjev.

Zanimiv bo namizni računalnik HP SpectreOne, ki ima v ohišju zaslona celoten računalnik. V 11,5 mm debel, 23,6 palcev velik zaslon (1920 × 1080) so vgradili Intelov procesor Ivy Bridge Core i5/i7, do 8 GB RAMa, grafično kartico podjetja Nvidia (1GB), disk po izbiri (HDD ali SSD), vrata USB 3.0, izhod HDMI, gigabitno žično povezavo, brezžično mreženje 802.11n, čitalnik pomnilniških kartic in zvočni sistem Beats Audio. Posebnost bo čip NFC, imenovan HP TouchZone, ki ga bomo lahko programsko prilagajali za različne vloge, med drugim sinhronizacijo s pametnimi telefoni. Žal nima zaslona na dotik in ga lahko krmilimo le prek stisko usklajenih brezžične tipkovnice in posebne sledilne ploščice.

Lenovo pripravlja za okolje Windows 8 cel kup zanimivih novosti. Prva je prenosnik IdeaPad Yoga, ki se v tablico pretvori z obračanjem pokrova povsem nazaj. Prihaja v dveh različicah. Večji bo imel 13,6-palčni zaslon IPS ločljivosti 1600 × 900, ki bo občutljiv za dotik z desetimi prsti hkrati. Uporabljen je procesor Intel Core i5 ali i7, podkrepljen z največ 8 GB pomnilnika, 256 GB enoto SSD, USB 3.0, debelina 17 mm pa ga uvršča med ultrabooke. Tu bo še manjši model Yoga s platformo ARM (Nvidia Tegra 3) in okoljem Windows RT ter 11-palčnim zaslonom (1366 × 768 pik), a bo zato ponujala skoraj dvakrat daljšo avtonomijo (13 ur) kot pri večjem modelu.

Bolj klasična tablica bo nosila ime IdeaTab Lynx, ki prinaša procesorsko platformo Intel Atom in 11,6-palčni zaslon z ločljivostjo 1366 × 768 pik. Posebnost bo izbirna tipkovnica, ki jo bo mogoče priklopiti na tablico in vse skupaj spremeniti v majhen prenosnik. Cena tablice bo 600, skupaj s tipkovnico pa 750 USD. V trgovine pride konec leta.

Poslovnim uporabnikom je nekoliko bolj namenjen hibridni prenosnik ThinkPad Edge Twist. Z vrtljivim zaslonom ga lahko spremenimo tudi v priložnostno tablico. Ta ima diagonalo 12,5 palca, procesor Intel Core i7, klasični disk do 500 GB ali enoto SSD in bogat nabor vmesnikov (s 3G vred). Stal bo 850 dolarjev in več.

Acer med tablicami stavi na model Iconia W700, ki prinaša 11,6-palčni zaslon IPS ločljivosti kar 1920 × 1080 pik in tri različne kombinacije procesorjev in pomnilniških enot SSD. Najmanjši uporablja Intel Core i3 in 64 GB enoto, vmesnik ima namesto tega procesor Core i5, največji pa še podvoji enoto SSD na 128 GB. Cene se bodo v ZDA gibale med 750 in 1000 dolarji. Vgrajenih je cel kup vmesnikov, celoti pa lahko dodamo posebno bluetooth tipkovnico in nosilec, ki celoto spremeni v priložnostni prenosnik.

Za nekaj manj denarja bo na voljo tablica Iconia W510, ki bo imela zaslon IPS velikosti 10,1 palca in običajne priključke ter razširitve, med katerimi ne bodo manjkali vhodi USB, vrata HDMI, reži za kartice mikroSD in SIM ter priklop za slušalke. Tudi tu si bo mogoče po izbiri omisliti tipkovnico.

Zasloni na dotik se selijo tudi med prenosnike, med drugim na ultrabook Aspire S7. Ta ima 13-palčni zaslon z ločljivostjo 1920 × 1080 pik, procesor Core i5 ali i7, do 8 GB RAM in enoto SSD velikosti 256 GB ter cel kup vmesnikov. Omeniti velja še računalnik vse-v-enem Aspire 7600U, ki ima 27-palčni zaslon na dotik za ceno 1600 dolarjev. Občutno manj (1150 dolarjev) bo stal Aspire 5.600 s 23-palčnim zaslonom.

Dell tudi verjame, da je prihodnost v hibridnih prenosnikih. Model XPS 10 je prvenstveno tablica s procesorjem ARM in operacijskim sistemom Windows 8 RT. Ko deset palcev velik zaslon priključimo na priklopno postajo v obliki tipkovnice, se naprava prelevi v spodoben prenosnik z dodatnim akumulatorjem, ki precej podaljša avtonomijo celotnega kompleta.

Zelo zanimiv je tudi XPS Duo 12, ki je v osnovi prenosnik z dvanajst palcev velikim zaslonom polne visoke ločljivosti (1080p) in zaščito s steklom Gorilla Glass. Tega v tablico spremenimo z nenavadnim mehanizmom, ki omogoča, da zaslon znotraj okvirja obrnemo in poveznemo na tipkovnico. Podobne rešitve so v preteklosti izdelovalci že imeli in prav zanimivo bo videti, kako se bo novost obnesla tokrat.

Kdor še vedno prisega na namizne računalnike, a bi rad uporabil zaslon na dotik, bo posegel po računalniku XPS One 27. Ta prinaša zelo velik zaslon (27 palcev, ločljivost 2560 × 1440 pik), ki pa je občutljiv na dotik in ga lahko uporabimo kot nekakšno veliko interaktivno tablo. Velikost zaslona je omogočila, da so vanj vgradili kar celoten računalnik (Core i5, 6 GB RAM, 1 TB disk), vse za ceno vsaj 1600 dolarjev.

Podjetje Asus je že na sejmu IFA 2012 predstavilo dva nova tablična računalnika z okoljem Windows 8, ki temeljita na zamisli in zgradbi zdaj že znamenitih hibridov Asus Transformer z okoljem Android. Tablici Vivo Tab in Vivo Tab RT sta namreč opremljeni z odstranljivo tipkovnico, seveda pa so v ospredju predvsem zasloni na dotik. Asus Vivo Tab ima vgrajen procesor Intel Atom, 2 GB pomnilnika in 64 GB veliko enoto SSD. V primerjavi z androidnimi rojaki ima večji, 11,6-palčni zaslon IPS+ z ločljivostjo 1366 × 768 pik. Priloženo je tudi pisalo Wacom, ki omogoča alternativo krmiljenju zgolj prsti in podpira celo zaznavo pritiska (do 1024 nivojev). Tablica je debela 8,7 mm in tehta 675 gramov, premore kakovostne zvočnike, fotoaparat z bliskavico in ločljivostjo 8 milijonov pik, dodatno video kamero za videokonference, posebnost pa je vgrajen vmesnik NFC.

Asus Vivo Tab RT pa je opremljen s procesorjem Arm in okoljem Windows 8 RT. V tem primeru je nekoliko manjši tudi zaslon (10,1-palčni), a z enako ločljivostjo kot pri večjem bratu. Zaradi tega je tablica tudi rahlo tanjša (8,3 mm) in lažja (520 gramov). Vse skupaj temelji na platformi Nvidia Tegra3, pomnilnik je tudi tu 2 GB, hrambi podatkov pa je namenjenih 32 GB. Z naloženim operacijskim sistemom. Zanimivo, da ima tablica RT skoraj enake vmesnike in opremo kot večji brat, z vmesnikom NFC vred.

Nekoliko drugačen hibrid so si zamislili v Toshibi. Tablica, ki se s spremeni v prenosnik, ima oznako Satellite U925t. Gre za zelo prijeten prenosnik, ki ima tako imenovano "izvlečno" (slide-out) tipkovnico, ki lahko počiva pod prenosnikom ali pa jo izvlečemo izpod njega in uporabimo kot pomožno vnosno napravo. Zaslon lahko poleg tega nagnemo pod kotom in celoto spremenimo v domala običajen prenosnik.

Računalnik ima 12,5-palčni zaslon s tehnologijo IPS in steklom Gorilla Glass, kar je med največjimi v tej nastajajoči kategoriji prenosnih naprav. Toshiba ni varčevala pri preostali elektroniki, saj v paketu dobimo še procesor Intel Core i5 (Ivy Bridge), 128 GB veliko enoto SSD, vmesnike USB 3.0, WiDi (brezžični prikaz slike na združljivem televizorju), HDMI, NFC in GPS. Celota sicer z debelino okoli 2 cm in težo 1,4 kg ni med najlažjimi tablicami, je pa zato povsem soliden hibridni ultrabook.

Tisti, ki želijo bolj klasičen ultrabook, morda tudi z občutno večjim zaslonom, bodo lahko od oktobra posegli po modelu Satellite S955. Gre za prenosnik s 15,6-palčnim zaslonom in ločljivostjo 1366 × 768 pik, izbiro med procesorji Intel Core i5 ali AMD A8 APU, 8 GB RAM, 750 GB diskom, vgrajeno enoto DVD, vmesniki USB 3.0 in izhodom HDMI. Seveda z okoljem Windows 8 in menda po zelo privlačni ceni.

Zelo nenavaden hibrid so pripravili v Sonyju. Vaio Tap 20 je nekakšen mešanec med računalnikom vse-v-enem in tablico. Kljub temu da ima vgrajeno stojalo, ga je mogoče povsem zložiti in postaviti vodoravno na mizo ter pri tem uporabljati kot nekakšno tablo, saj o tablici pri diagonali 20 palcev (ločljivost 1600 × 900 pik) ne moremo govoriti. Ob teh merah je še najbolj nenavadno, da ima vgrajen akumulator in lahko celoto uporabljamo kot pravcato tablico. Na srečo bo večino časa v pokončnem položaju opravljal resnejše naloge, kjer nam bosta prav prišli priložena brezžična miška in tipkovnica. Tablico oziroma računalnik pričakujemo do konca jeseni, zanjo pa bo treba odšteti 880 dolarjev in več.

Sony Vaio T13 pa je klasični ultrabook, ki se lahko pohvali s 13-palčnim zaslonom, občutljivim za dotik. Vgrajen je procesor Core i7, do 8 GB RAMa, enota SSD velikosti 256 GB ali 500 GB hibridni disk. Cene se gibljejo med 1100 in 1600 dolarji, v Evropi bo najbrž nekaj dražji.

Samsung ima v kombinaciji z Windows 8 pripravljene tablice Ativ Tab, Ativ Smart PC in Ativ Smart PC Pro. V prvem primeru gre za tablico na platformi ARM in Windows RT, z 10-palčnim zaslonom in bogatim naborom vmesnikov (obenem z NFC). Ativ Smart PC pa temelji na tehnologiji Intel Atom, zaslon je z 11,6 palca nekoliko večji. Še korak više je Ativ Smart PC Pro, ki vsebuje procesorje Core oziroma Core i5, med drugim pa je možno naročiti tudi modele z vmesniki LTE.

Negotova usoda

Nova različica, mikavna strojna oprema, vmesnik na dotik. Na tem mestu bi ob novi različici okolja Windows najbrž zapisali, da je uspeh tako rekoč zagotovljen. Toda v praksi ni čisto tako. Nov uporabniški vmesnik, ki je morda za dosedanje uporabnike kar precej drugačen od sedanjega, se utegne izkazati za veliko oviro. Nekaj manj pri potrošnikih, ki so doma vselej voljni poizkusiti nekaj novega, precej več zadržkov pa utegne biti pri poslovnih uporabnikih.

Na področju strojne opreme vsi izdelovalci godrnjajo nad Microsoftovo odločitvijo, da se tudi sam pridruži ponudnikom. Toda na prvi pogled so drugi izdelovalci poskrbeli za kar precejšnjo raznolikost modelov, tako da dolgočasnosti v ponudbi ni pričakovati. Če kaj, potem bo zanimivo videti, ali bodo ob vseh teh novosti preživeli mali sestavljavci računalnikov, saj večino novosti sestavljajo sistemi, ki jih ni mogoče kar tako sestaviti iz različnih delov. Ali bo sploh kaj takega, čemur bi lahko rekli brezimna PC tablica?

Najbrž bo še pred koncem mogoče videti, ali je bil Windows 8 prava stava ali pa strateška napaka. Oziroma ali se stara dobra platforma PC lahko zopet preoblikuje v nekaj novega ali pa bo treba priznati, da so mlajše platforme dokončno dobile vojno, vsaj kar zadeva tablice. Toda racionalno gledano bo PC platforma z okoljem Windows tudi v osmi različici še lep čas med nami.