Ovrednotimo stroške pošiljanja

Nakup izdelka v drugi državi ali morebiti celo na drugi celini je lahko povezan z vrsto dodatnih stroškov. V najboljšem primeru je to zgolj cena pošiljanja blaga, v najslabšem pa bomo, še preden dobimo izdelek v roke, državi plačali DDV, carino in celo trošarino. Zato velja pred nakupom preračunati, koliko nas bodo stali omenjeni »prispevki« v državni proračun. Dobra novica: v nekaterih primerih nas čakajo oprostitve.

Pri nakupu izdelkov na spletnih dražbah moramo biti zelo pozorni ne le na izvor blaga (če, denimo,  kupujemo elektroniko), temveč predvsem na to, kje je blago oziroma od kod ga bo prodajalec poslal. Nizka cena izdelka nam namreč prav nič ne koristi, če bo blago poslano iz ZDA ali Azije in pri tem deležno najprej visokih stroškov pošiljanja, doma pa še davka (in morda še carine in trošarine).

Izkušnje s spletnim nakupovanjem nas učijo, da je dolgoročno najcenejši nakup izdelkov v državah Evropske unije, saj so navadno stroški pošiljanja izdelkov zmerni, pa tudi morebitne garancijske zahtevke je laže reševati. Izjema so morda le kakšne manj vredne »drobnarije«, kjer ponudnikom s Kitajske in iz sosednjih držav podjetja s stare celine res težko konkurirajo.

Skupinskih nakupov na spletnih forumih ne manjka. Hitro jih bomo prepoznali po angleški besedi »group buy«.

Nekatere bolj »razgledane« spletne prodajalne že poznajo Slovenijo in tudi imajo tarife za pošiljanje blaga v podalpsko deželico. V boljših trgovinah imamo na voljo tudi več možnosti pošiljanja, denimo z navadno ali priporočeno pošto, katero izmed globalnih dostavnih služb ipd. Navadno so najcenejše tiste pošiljke, ki potujejo najdlje časa. Skoraj brez izjeme pa so večje in težje pošiljke deležne posebne obravnave in izvzete iz pavšalov, saj podobno delujejo tudi dostavne službe. Za veliko in okorno garnituro miz in stolov tako ne bomo plačali prevoza glede na suho težo, temveč glede na prostornino, ki jo zavzamejo. To pa zna biti precej drago.

Če spletna trgovina ne pozna Slovenije, to še ne pomeni, da blaga ne moremo prejeti. Še vedno lahko na elektronski naslov trgovine pošljemo e-sporočilo s povpraševanjem, kako je s stroški pošiljanja v Slovenijo. Prej lahko seveda preverimo, ali dostavlja v sosednji državi (predvsem Italijo in Avstrijo), in trgovca na drugi strani razsvetlimo, da je Slovenija za sosednjim gričem. Priporočamo seveda, naj bo sporočilo oblikovano v angleščini oziroma matičnem jeziku spletne trgovine.

Na različnih domačih spletnih forumih, predvsem avtomobilističnih oziroma praktično vseh tistih s tehnično podkovanimi osebki, postajajo vedno bolj priljubljeni skupinski nakupi, pri čemer se skupina posameznikov dogovori za nakup več izdelkov in oblikuje eno veliko naročilo. Tako se tudi stroški naročanja, plačila in dostave znatno zmanjšajo.

Na spletni tržnici eBay, še posebej na nemški in otoški različici, se rado primeri, da imajo spletni trgovci zelo omejen pogled na pošiljanje blaga v države Evropske unije.

Ah, ta carina

O tem, ali bo pošiljka deležna carinskega pregleda, odloča njen izvor. Carinske oziroma uvozne formalnosti doletijo blago, ki v Slovenijo pride iz t. i. tretjih držav, oziroma držav, ki niso članice Evropske unije. Trendi spletnega nakupovanja so jasni – po zaslugi bogate izbire in nizke cene tudi Slovenci največ spletnih nakupov opravimo v kitajskih in ameriških spletnih trgovinah. Med pošiljkami, ki romajo v Slovenijo, ni presenečenj, saj vodi predvsem tehnično blago, sledijo pa mu oblačila in obutev. Nekoč priljubljene nakupe ploščkov CD in DVD so po količini že prehitele knjige, ki ohranjajo zvesti nabor bralcev. Na vsebinsko lestvico najpogostejših pošiljk pa se nekoliko presenetljivo uvrščajo tudi prehranski dodatki. Carinska pošta v povprečju vsak dan prejme kar poldrugi tisoč pošiljk. Obenem velja opozoriti, da moramo pri spletnih nakupih, še posebej pri spletnih dražbah, kot so ebay.de, ebay.com in ebay.co.uk, skrbno preveriti, od kod bo blago poslano. Če bo poslano izza meja EU, nas bo večinoma doletel carinski postopek in s tem povezani stroški.

Izdelki manjših vrednosti so oproščeni dajatev

Dobra novica je ta, da so paketi manjših vrednosti, predvsem pisemske pošiljke, deležni oprostitve. Za blago do skupne vrednosti 22 evrov tako ni carinskega postopka. Izjema so seveda pošiljke, ki vsebujejo alkohol, tobak, parfume ali toaletne vode. V vrednost 22 evrov carina žal šteje tudi stroške pošiljanja in morebitno zavarovanje pošiljke. Dobra novica je sicer ta, da so manjše (beri: manj vredne) pošiljke hitro obdelane in prejemnikom posredovane še isti ali pa naslednji delovni dan.

Vsaka pošiljka mora biti opremljena s podatki o vrednosti vsebine. Nekateri prodajalci se s kupci dogovorijo, da se pošiljka označi kot darilo, s čimer bi se izognili carini. Ta zvijača že dolgo ne vžge več, saj so cariniki zelo dobro izurjeni in hitro prepoznajo pravo vrednost blaga. Če carinik pri poštni pošiljki podvomi o vrednosti blaga, carinska pošta prejemniku pošlje poziv, naj predloži račun. Z dodatnim delom se seveda višajo tudi stroški. Tak poziv strošek carinskega postopka pri Pošti Slovenije podraži za 1,25 evra, posredovanje v carinskem postopku pa dodatno ovrednoti v višini treh evrov. Takšno spletkarjenje se očitno večinoma ne splača, saj si bomo nakopali le višji skupni znesek. Tudi če nam sorodniki ali prijatelji dejansko pošljejo darilo, blago večje vrednosti, moramo zanj poravnati ustrezne dajatve glede na dejansko tržno vrednost.

Kaj storiti, če spletna trgovina blaga ne pošilja v Slovenijo?

Predvsem nekatere angleške spletne trgovine uporabljajo čuden zemljevid Evrope, saj se zanje kontinentalni del Evropske unije navadno konča pri naših severnih sosedih. Nič hudega, to še ne pomeni, da se do izdelkov, ki si jih želimo, ne bi dokopali. Vse je mogoče, le nekaj stane. Spletna stran IzAnglije.com tako priskoči na pomoč vsem, ki bi radi izdelke, kupljene v angleških spletnih trgovinah,  čim ceneje prejeli v Slovenijo. Spletna stran od uporabnika najprej zahteva brezplačno registracijo, ob kateri uporabnik prejme svoj »IzAnglije.com« angleški naslov. Tega nato uporabi pri dostavi izbranih in kupljenih izdelkov v angleškem spletu. Kupljeno blago nato prejemnik razmeroma ugodno in zanesljivo prepošlje na naslov v Sloveniji. Cene so odvisne predvsem od teže pošiljke, začno pa se pri slabih 8 evrih. Na IzAnglije.com lahko naročimo tudi storitev nakupa izdelkov, ki jih v našem imenu opravi omenjena spletna stran. Ob pomoči brezplačnega informativnega obrazca strani sporočimo, kaj želimo kupiti, in nato prejmemo neobvezujočo ponudbo. Če nam ustreza, jo plačamo in počakamo na blago.

Ne le Angleži, tudi Nemci pogosto pozabijo, da so pod Avstrijo države, ki sodijo v EU. Slednje je še posebej očitno na spletni dražbi eBay.de, kjer prodajalci pogosto pozabijo označiti, da je moč posamezen izdelek poslati tudi v Slovenijo. V tem primeru vam predlagamo, da se s pošiljateljem dogovorite za pošiljanje prek ponudnika DHL, ki ima razmeroma ugodne cene dostave v Slovenijo. Če boste ustrezne obrazce izpolnili prek spleta, so cene še ugodnejše, pa še pošiljatelj nima dodatnega dela. Cenik storitev DHL najdete na spletni povezavi www.dhl.de/de/paket/privatkunden/international/laenderseiten/slowenien.html.

Prevoz manjših izdelkov si tako lahko iz Nemčije naročimo že za vsega 8,60 evra, večji paketi (z zavarovanjem!) pa nas bodo veljali od dva- do petkrat več, odvisno od teže in dimenzij. A tudi te cene so v primerjavi s cenikom Pošte Slovenije za pošiljke v mednarodnem prometu zelo ugodne.

Kdaj plačamo davek in kdaj carino?

Stvari večjih vrednosti navadno poskrbijo za več nejevolje na strani kupca. A ne vedno. Blago do vrednosti 150 evrov je, denimo, oproščeno plačila carine, a moramo zanj poravnati davek na dodano vrednost (DDV). V tem primeru pa se upošteva samo vrednost blaga, brez stroškov pošiljanja in morebitnega zavarovanja. Kljub temu našteto ne velja za t. i. trošarinsko blago (že omenjene tobačne izdelke, alkoholne pijače ...), za katere se poleg carine in davka plača še predpisana trošarina. Vrednost carine je odvisna od carinske stopnje. Ta je lahko tudi nič – denimo na računalniško opremo (podrobnejši seznam najdemo na spletni strani www.carina.gov.si/si/carina).

Večinoma nas pri naročilih tehničnega blaga doleti le plačilo davka na dodano vrednost. Ta se obračuna od seštevka carinske vrednosti blaga in carinskih dajatev (ki so lahko nične), njegova višina pa je bodisi 9,5 % (za npr. knjige, zdravila ipd.) ali 22 % (za vse blago, za katerega ne velja znižana davčna stopnja). Davka na dodano vrednost ne bomo plačali le pri poštnih pošiljkah vrednosti do 22 evrov oziroma klasičnih pošiljkah, vrednih manj kot 45 evrov.

Očitno je torej, da se nam v državah tretjega sveta navadno splača kupovati le izdelke manjših vrednosti in težje pokvarljivo blago – premisliti moramo namreč, kakšni so stroški vračila pokvarjenega blaga na Kitajsko ali v ZDA. Taka poteza pogosto ni ekonomsko upravičena.

Ponaredki romajo v uničenje

Cariniki imajo iz leta v leto več dela s ponarejenim blagom, saj zahteva posebno obravnavo. Blago, prepoznano kot ponaredek, ki dokazljivo krši veljavne prepovedi in omejitve (npr. pravico intelektualne lastnine), carina zapleni in pošlje v uničenje. Ponaredki izdelkov so tesno povezani z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, pri čemer vodijo oblačila in obutev ter razni modni dodatki. Če torej v tujini naročimo izdelke priznane blagovne znamke, ki so cenjeni le na petino ali desetino priporočene prodajne cene, je zelo verjetno, da gre za ponaredek, in blago, ki smo ga plačali, sploh ne bo prišlo do nas.