Palantir - Rešitelj pred terorizmom ali terorist?

Težko bi našli boljši primer samorealizacije posameznika skozi njegovo službo, kot je primer Petra Thiela in njegovega podjetja Palantir. Zgodba o podjetju, ki na področju podatkovne ekonomije odpira nova etična vprašanja o družbenih problemih in tehnokratski ugrabitvi javnega diskurza, je namreč neločljivo povezana z njegovim ustanoviteljem in njegovim osebnim pogledom na svet.

Peter Thiel, eden od ustanoviteljev podjetja Paypal, se je leta 2000 znašel pred težavo. Paypal je postal priljubljena storitev med kriminalci, ki so prek tega spletnega omrežja upravljali denarne tokove, s katerimi so se skrivali pred oblastmi, prali v kriminalnih dejanjih pridobljene finance in financirali svoje nove podvige.

Ker je bilo človeško nadziranje transakcij prek omrežja Paypal prezapleteno in stroškovno neučinkovito, si je Thiel zamislil algoritemski sistem za nadziranje plačilnega prometa in opozarjanje na transakcije, ki so bile potencialno problematične.

Kot velik oboževalec sveta Gospodarja prstanov je programsko rešitev poimenoval Palantir. V svetu hobitov in orkov je Palantir magični pripomoček, s katerim je mogoče videti dlje oziroma komunicirati na daljavo. V svetu informacijske tehnologije je Palantir ob svojem nastanku analiziral finančne transakcije, uporaba pa se je kasneje hitro razširila tudi na druga področja.

Za programersko rešitev so se začele zanimati ameriške državne agencije iz sektorja obveščevalno-varnostnih služb in ameriške vojske. Iskanje in preganjanje teroristov, pomoč pri analizi podatkov z bojišča in predvidevanje potez sovražnika so bili le nekateri razlogi, da so ameriške oblasti razvile dolgoročen odnos s Palantirjem in pomagale pri nastanku neodvisnega podjetja, ki je ostalo pod nadzorom svojega očeta, Petra Thiela.

Pripravnik za konec sveta

Peter Thiel je eden od soustanoviteljev podjetja Paypal ter stari znanec Doline silicija. Ko je leta 2002 Paypal prodal podjetju eBay in postal milijarder, je del denarja investiral v Facebook, z delom prihodkov pa ustanovil podjetje Palantir, ki mu še vedno predseduje.

Že od začetka svoje kariere je razburjal s svojimi pogledi na urejenost sveta, ki so včasih mejili na rasizem, in napadal »bolezen politične korektnosti«. S svojim družbenim položajem in z globoko denarnico je med drugim financiral tudi tožbo igralca Hulka Hogana, s katero je ta uničil tabloid Gawker.

Leta 2017 so se mediji razpisali o še eni problematični praksi Petra Thiela – pripravljanje na konec sveta. Obsedenost z Gospodarjem prstanov se namreč ni končala pri imenih izdelkov, temveč je Thiel v pripravah na »konec sveta« zakupil večje ozemlje na Novi Zelandiji, državi, v kateri je režiser Peter Jackson posnel trilogijo po Tolkienovi knjižni predlogi, in na njem zgradil »bunker za konec sveta«.

A tudi to še ni največja čudaškost, povezana s tem bogatašem. Poleg konca sveta Thiela skrbi tudi konec življenja oziroma smrt. Leta 2014 je namreč v intervjuju pojasnil, da »nasprotuje smrti« in da upa, da bo doživel več kot sto let. V ta namen naj bi jedel široko paleto vitaminov in prehranskih dodatkov, za vsak slučaj pa je investiral tudi v kriogensko podjetje Alcor, ki bo ob njegovi biološki smrti njegovo truplo zamrznilo in ga nato ob primernem času odmrznilo ter obudilo v novo življenje.

Eno podjetje, trije izdelki

Toda – ostanimo pri Palantirju. Podjetje Palantir je na različnih trgih znano po svojih treh izdelkih, ki opravljajo specifične naloge znotraj področja podatkovne analize in velikega podatkovja.

Palantir Gotham je namenjen podatkovni analizi in spremljanju podatkovnih tokov. Uporabljajo ga predvsem vladne agencije in vojaške službe za »iskanje šivanke v senu«, saj lahko s Palantir Gotham povežejo različne podatkovne vire in tako pridejo do bolj informiranih zaključkov. Izdelek bi lahko plastično predstavili s tablo v akcijskem detektivskem filmu, kjer detektivi povezujejo različne dokaze o zločinu.

Palantir Foundry je namenjen zasebnemu sektorju. Z njim lahko uporabniki spremljajo različice podatkovnih zbirk, jih vključujejo v svoje izdelke oziroma analizirajo njihovo uporabo. Uporablja se tako v medicini kot letalski industriji in tudi v svetovni avtomobilski industriji

Palantir Apollo je programska oprema kot storitev (SaaS), s katero Palantir omogoča uporabo svojih prvih dveh izdelkov. Zaradi robustnosti jo lahko stranke uporabljajo v težkih pogojih, v katerih se večinoma znajdejo zelo posebni naročniki – na predstavitvenem spletišču lahko pri Apollu preberemo, da bo deloval »na zadnjem sedežu humveeja in iz podmornice«. Lahko si torej predstavljamo, kdo je glavni naročnik te storitve.

Zasebne službe javnega sektorja

Eden od odmevnih dogodkov, kjer se je pokazala moč programske opreme za obdelavo velike količine podatkov, je bila kampanja ameriške vojske pri lovu na terorista Osamo bin Ladna. Čeprav gre za govorico, ki je predstavniki podjetja Palantir niso nikoli potrdili (a je hkrati nikoli niso zanikali, na novinarska vprašanja o tej temi pa so se izgovorili, da zgodbe ne smejo komentirati), za to obstaja več virov, med drugim tudi knjiga preiskovalnega novinarja Marka Bowdna, v kateri omeni Palantirjevo vlogo pri iskanju tega terorista.

Povezave z vojaško industrijo se niso končale le pri pomoči ameriški vojski pri lovu na Osamo bin Ladna. Palantir sodeluje tudi z ameriško obveščevalno agencijo CIA (prav ta obveščevalna agencija s svojim poslovnim podaljškom In-Q-Tel je bila na začetku eden glavnih investitorjev v mlado podjetje), ameriško agencijo za carino in priseljevanje (U.S. Immigration and Customs Enforcement), v zadnjem času pa se je začela širiti tudi po evropskem kontinentu na področju zdravstva (trenutno je podjetje prisotno v Veliki Britaniji, kjer sodeluje z britansko državno zavarovalnico NHS).

Vladne pogodbe so še vedno najdobičkonosnejši vir prihodkov tega podjetja, ki se na komercialnem trgu ne znajde najbolje. Mediji so ob napovedi, da se Palantir odloča za borzno kotacijo, iz borznih papirjev lahko razbrali, da je imel v letu 2019 dobrih 600 milijonov evrov prometa, kar je za četrtino več kot leto poprej, stroški pa so se vrteli okrog milijarde evrov. Analitiki ocenjujejo, da bo vrednost podjetja po nastopu na borzi blizu 20 milijard evrov.

Največji dolgoročni problem, na katerega opozarjajo Palantirjevi kritiki, je vedno večja odvisnost javnih sistemov od zasebnih podjetij in njihovih storitev. Javno zdravstvo, javne službe za red in ostali organi države, ki jih v rokah držijo podatkovni oligarhi brez javnega nadzora, so namreč vse bolj prisotni tudi na evropski strani Atlantika.

Kršitelji človekovih pravic

A če se palantirjevci sami predstavljajo kot pozitivna sila reda v svetu podatkovnega kaosa, so njihovi kritiki na področju človekovih pravic in družbe nadzora vedno glasnejši in opozarjajo, da gre za rasistično podjetje, ki živi predvsem od javnega denarja, s katerim financira svoje škodljive izdelke.

Nasprotniki podjetja in njegovih praks že več let opozarjajo na pogodbe z ameriškimi službami za tujce, s katerimi podjetje Palantir dobiva veliko podatkov o ameriških priseljencih in tujcih. Leta 2016 so tako opozorili na povezovanje podjetja Palantir z ameriškimi oblastmi in aktualnim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je napovedal profiliranje in pregon muslimanskih priseljencev v Združenih državah Amerike. Večmilijonska pogodba je namreč Palantirju omogočila dostop do državnih podatkovnih zbirk, s katerimi so iskali in preganjali ameriške nezakonite priseljence in profilirali verske manjšine v tej državi.

Nato so bile leta 2017 jedro protesta kritike profiliranja uslužbencev podjetja Palantir, ki se je moral zagovarjati zaradi svojih rasističnih praks zaposlovanja in se je na koncu s tožniki poravnal za slaba dva milijona evrov.

Le leto kasneje je morala losangeleška policija razkriti svojo pogodbo s podjetjem Palantir, iz katere je bilo razvidno, da je podjetje za potrebe policistov v mestu angelov razvilo analitični sistem, podoben tistemu iz filma Posebno poročilo (Minority report). Največja težava? Izkazalo se je, da so bili algoritmi za predvidevanje kriminala izredno rasistični, da policistom z njimi ni uspelo zajeziti težav s kriminalom in da je Palantir v sodelovanju s policijo dobil dostop do državnih zbirk podatkov o posameznicah in posameznikih.

Ko je Palantir lani napovedal širjenje v tuje države in sklenil pogodbo z britansko državno zdravstveno zavarovalnico NHS, so britanski zasebnostni aktivisti opozorili na problematične prakse rasnega profiliranja in odprli razpravo o dostopu tega podjetja do občutljivih zdravstvenih podatkov.

Povezave Palantirja z ameriškim desnim političnim polom pa so se kazale tudi na druge načine. Čeprav je podjetje delovalo tako pod Obamovo vlado kot tudi pod Trumpovo, je direktor podjetja Peter Thiel na več mestih izrazil podporo Trumpovi politiki in načinu vladanja. Predvolilne donacije v višini več kot milijon evrov, podpiranje še večje radikalizacije in sestanki z desničarskimi ekstremisti so tako še bolj poudarili problematično pozicijo podjetja Palantir in njegovega lastnika.

Dodaten problem predstavljajo kritike Palantirjevega izredno netransparentnega delovanja in kršenja etičnih norm, odtekanje podatkov iz načelno zaprtih podatkovnih zbirk z občutljivimi podatki, prepletanje podatkovnih nizov in sestavljanje vedno bolj podrobnih profilov posameznic in posameznikov ... brez jasnega nadzora javnih služb.

V tehnokratsko prihodnost

Medtem ko se podjetje Palantir plazi po Evropski uniji in požira vedno večje količine državnih podatkovnih zbirk na obeh straneh oceana, se njegov direktor Peter Thiel vedno bolj ukvarja z ameriško strankarsko politiko in družbenimi sistemi.

Poleg financiranja republikanskih kandidatov in republikanske stranke so njegovi cilji dolgoročnejši – s svojim ekstremno libertarno avtokratskim pogledom na politično ureditev sveta in z globoko denarnico namreč predstavlja resnega političnega akterja, ki lahko vpliva na razvoj svetovnih dogodkov in političnih odločitev ter družbenih sistemov.

Če bo šlo kaj narobe, ga bomo najverjetneje iskali v njegovem bunkerju na Novi Zelandiji.