Palm – propad ikone

V tehnološkem svetu se stvari spreminjajo zelo hitro. Dokaz je zgodba o podjetju Palm, velikanu te veje industrije, ki je leta 2011 končal poslovno pot.

Dlančniki so bili svoj čas na trgu nadvse priljubljeni. Eno prvih podjetij, ki se je podalo na ta segment trga, je bil Apple. Danes mu pripisujemo celo izvor te besede (dlančnik oziroma PDA). Gigant iz Cupertina jo je prvič uporabil leta 1992 na sejmu elektronike CES (Consumer Electronics Show), ko je z njo opisal svoj novi izdelek z imenom Newton MessagePad. Vsaj na papirju je naprava, namenjena predvsem poslovnim uporabnikom, veliko obetala. A stvarnost je bila žal povsem drugačna. Applov dlančnik se je namreč izkazal za težak oziroma zapleten za uporabo in tako na trgu ni izpolnil velikih pričakovanj.

Pilot je bil prvi dlančnik na trgu, ki je doživel velik uspeh. Prodajati so ga začeli leta 1996.

Zgodbo o neuspehu Newtona je pozorno spremljal Jeff Hawking, mlad inženir in ljubitelj tehnologije. Želel je namreč razviti boljši, preprostejši dlančnik, ki bi se med uporabniki izkazal za uspešnega. S to željo in vizijo je tako v 90. letih prejšnjega stoletja v Kaliforniji ustanovil lastno podjetje – Palm. Pri snovanju izdelkov je Palmova filozofija odstopala od konkurenčne. V podjetju so namreč verjeli, da mora biti dlančnik v želji po uspehu predvsem enostaven za uporabo. Poleg tega pa še dovolj majhen in lahek, da ga lahko brez težav spravimo v žep. S tem v mislih se je ekipa lotila dela in kmalu je obrodilo sadove. Palm je namreč leta 1995 predstavil dlančnik z imenom Pilot. Ta se sicer po zmogljivosti ni mogel kosati s konkurenco, a je vendarle imel veliko prednost v primerjavi z njo – vgrajen operacijski sistem PalmOS je bil zelo enostaven za uporabo.

Palm se je zavedal, da ima v rokah napravo, ki je zmožna za vedno spremeniti trg, ker pa niso imeli dovolj denarja, so se odločili za prodajo. Leta 1995 je Palm prevzel ameriški izdelovalec modemov, US Robotics. Vzpon podjetja se je začel ...

Vzpon

Pilot so v Združenih državah Amerike začeli prodajati leta 1996 in dokaj hitro je postal eden najbolj zaželenih in opevanih izdelkov tistega leta. Poleg preprostosti in kompaktnih mer ga je od konkurence ločevala še nadvse zmogljiva baterija, ki je zdržala več mesecev rabe, in tudi programska oprema HotSync (sinhronizacija podatkov). Palmov dlančnik je onstran Atlantika postal prava prodajna uspešnica, ki je konkurenco pustila daleč zadaj. Blagovna znamka Pilot je postajala iz dneva v dan prepoznavnejša, zato so kmalu sledile težave.

Pravico do blagovne znamke si je namreč lastilo podjetje Pilot, japonski izdelovalec istoimenskih kemičnih svinčnikov. Ta je proti Palmu vložil tožbo in zahteval, da spremeni ime, s katerim je na trgu predstavljal svoje tehnološke naprave. Podjetje iz dežele vzhajajočega sonca je po več mesecih trajajoči pravni bitki dobilo tožbo in Palm je bil svojemu izdelku primoran spremeniti ime.

Japonski Pilot Corporation je tožil Palm zaradi kršitve blagovne znamke. Tožbo je podjetje tudi dobilo.

Leta 1997 je sledila predstavitev naslednjega rodu dlančnikov. Luč sveta sta ugledali dve novi napravi pod novim, malce drugačnim imenom – PalmPilot Personal in PalmPilot Professional. Postregli sta z novostjo, saj sta imela poleg izboljšane strojne opreme in novejše različice platforme PalmOS tudi – osvetlitev zaslona!

Tako PalmPilot Personal kot Professional sta se izkazala za velik uspeh. V času njune prodaje sta namreč zavzemala več kot 60 odstotkov celotnega trga dlančnikov.

Nekaj let zatem je Palm pri snovanju novih izdelkov na trgu zaznal nov trend. Kompaktnost in preprosta raba dlančnikov nista več zadostovala, saj so se potrošniki za nakup vedno bolj odločali na podlagi videza. Palm je tako oblikovanje svoje naslednje naprave zaupal podjetju IDEO, ki danes velja za eno izmed najprepoznavnejših v oblikovanju. Ta poteza se je izkazala za več kot odlično, saj so se mojstri oblikovanja zares izkazali, rezultat je bil leta 1999 predstavljeni Palm V. Z 10 mm debeline je veljal za enega najtanjših dlančnikov svojega časa, zaradi sloga in prefinjene oblike so ga uporabniki sprejeli z odprtimi rokami. Temu je istega leta sledila še ena uspešnica – naslednik Palm VII, ki velja za enega prvih dlančnikov z vgrajenim vmesnikom za brezžični dostop do interneta.

Na začetku novega tisočletja je Palm obvladoval kar dobrih 70 odstotkov trga. Nič čudnega, da so ga tržni strokovnjaki opisovali kot naslednji Microsoft. In vse je res kazalo na to, saj je podjetje v želji po širitvi poslovanja še istega leta vstopilo na borzo. Delnice so sprva začeli prodajati po 28 evrov, vendar se je cena že prvi dan trgovanja zaradi velikega povpraševanja povzpela na 70 evrov. Tako je bilo podjetje, vsaj za kratek čas, vredno več kot Ford in General Motors skupaj. Palm je takrat zares užival v svojem tržnem položaju in uspehu, a to žal ni dolgo trajalo. V naslednjem letu so se namreč zgodile velike spremembe.

Jon Rubinstein je leta 2009 predstavil WebOS in mobilnik Pre, a na trgu nista izpolnila pričakovanj.

Padec

Leta 2001 je v Združenih državah Amerike tako imenovani tehnološki oziroma .com balonček počil. Prenapihnjene vrednosti podjetij, med katere je sodil tudi Palm, so začele hitro usihati. Poleg tega se je konkurenca na trgu še dodatno zaostrila. Microsoft je predstavil PocketPC, kmalu zatem je stopil na prizorišče še kanadski RIM, danes znan kot BlackBerry. Palm je na hitro utrpel veliko škodo, saj je bila njihova delnica sredi leta 2001 vredna le še 5 evrov. Podjetje je v enem samem letu izgubilo kar 90 odstotkov vrednosti. V želji po varčevanju so namesto načrtovane poslovne rasti sledila množična odpuščanja.

Leta 2002 se je začel trg počasi spreminjati. Pametni telefoni so postajali vedno bolj priljubljeni in to je precej vplivalo na prodajo dlančnikov. Palm je hitro zaznal novo usmeritev in leta 2003 prevzel podjetje Handspring, ki je na trgu ponujalo pametne mobilnike pod blagovno znamko Treo s Palmovim operacijskim sistemom PalmOS. Sprva so se precej dobro prodajali, potem pa je njihov tržni delež iz leta v leto usihal. Vzrok za to naj bi, poleg vedno bolj zasičenega trga, tičal v že omenjenem operacijskem sistemu, ki je izgubljal bitko s konkurenco. Na vrhu lestvice je kraljevala Nokia s svojo platformo Symbian, vztrajno se je vzpenjl tudi RIM. Palm je svoj operacijski sistem na vse načine poskušal prilagoditi modernejšim časom, a mu to žal nikoli ni uspelo.

Po znatnem upadu prodaje so mu za kratek čas obrnili hrbet še sami, saj so leta 2006 predstavil pametni telefon Treo 700w, ki ga je poganjal konkurenčni Windows Phone. Na vse kriplje so si želeli povečati tržni delež, ki je bil takrat le še 5,5 odstotka, oziroma 14,2 odstotka manj kot pred tremi leti.

Ključne spremembe so se zgodile leto zatem, ko je Palm v želji po dodatnem kapitalu iskal novega poslovnega partnerja. Našel ga je v podjetju Elevation Partners, ki je za 25-odstotni delež Palma odštel okoli 240 milijonov evrov, na čelo podjetja pa postavil Jona Rubinsteina, ki se je v tehnoloških krogih uveljavil kot vodja Applove divizije iPod. Ob pomoči svežega kapitala in novega vodstva je podjetje začrtalo docela novo smer. Razvijati so začeli nov mobilni operacijski sistem WebOS, za katerega so bili prepričani, da jih bo popeljal na pota stare slave. Palm ga je, skupaj z novim pametnim telefonom Pre, predstavil šele leta 2009, na sejmu elektronike CES v Las Vegasu.

Žal je bila takrat konkurenca na trgu močnejša kot sploh kdaj. Poleg Nokie z operacijskim sistemom Symbian sta bila v vzponu še Apple s svojim iPhonom (iOS) in Googlov Android, ki ga je postopoma začelo uporabljati vedno več izdelovalcev mobilnikov. Konkurenca se je na koncu izkazala za premočno, zato platforma WebOS in mobilnik Pre nista dosegla pričakovanj. Palm je začel toniti v pozabo. Podjetju je začel kopneti še tisti majhen tržni delež, ki mu je ostal.

Prevzem

Zaradi slabih poslovnih rezultatov je Palm leta 2010 iskal novega lastnika. Zanimanje zanj je pokazalo kar nekaj velikih podjetij, kot so Google, Apple, Lenovo in RIM. Nekateri od teh so kljub začetnemu neuspehu videli potencial v operacijskem sistemu WebOS, spet drugi so se želeli dokopati do kopice različnih patentov, ki jih je imel Palm v lasti. Na koncu se je za zmagovalca z najboljšo ponudbo izkazal HP, ki je podjetje prevzel za okoli 900 milijonov evrov.

Ameriški gigant je po prevzemu naznanil, da namerava ohraniti WebOS, saj ima zanj velike načrte. Po njihovem mnenju bi lahko poganjal različne naprave, vse od tiskalnikov pa do tablic ter pametnih mobilnikov, čeprav natančnih načrtov tedaj še niso predstavili. Javnosti so jih razkrili v začetku februarja 2011. Naznanili so prihod tablice HP TouchPad in pametnega mobilnika Veer (slednjega so sicer letos prodali LGju). O blagovni znamki Palm pa niso rekli niti besedice. Palm, počivaj v miru.