Panasonic Lumix LX-7

Poceni digitalni fotoaparati se prodajajo vedno slabše, saj so jih bolj ali manj nadomestili zmogljivi pametni telefoni. So pa zato vedno bolj priljubljeni zmogljivejši modeli v različnih segmentih. Ena izmed najbolj zanimivih skupin so majhni žepni aparati, ki se hvalijo s svetlobno nadvse zmogljivimi objektivi. Začetnik teh modelov je bil pred leti Panasonicov Lumix LX-3, zdaj pa smo preizkusili njegovega potomca, model LX-7.

Največja novost je še svetlejši objektiv, ki se zdaj hvali z izboljšano vrednostjo zaslonke. Ta se giblje od F1,4 pri širokem in F2,3 pri teleobmočju. Obe vrednosti sta naravnost fantastični za tak aparat. Objektiv pokriva zelo uporabno območje od 24 pa do 90 mm (prevedeno v klasični format Leica). Resda ima razmeroma majhno področje zuma, sploh na teleobmočju bi kdo želel še kak milimeter več, a smo sami to redko pogrešali. Objektiv je zelo kakovosten, seveda pa nekaj prispeva tudi stabilizacija slike. Način Macro ostaja enako zmogljiv kot pri predhodniku, saj lahko izostrimo od razdalje enega centimetra naprej (seveda pri najširšem kotu).

Novo je tudi tipalo, ki je malenkost manjše kot pri predhodniku, čeprav se v praksi to ne pozna. Tipalo je zdaj vrste CMOS (pri predhodnikih je bilo CCD), ločljivost pa je ostala pri 10 milijonih pik. Šuma je še nekoliko manj kot pri predhodniku (se pravi LX-5), čeprav je na tem področju zastavonoša Sonyjev RX-100. Še vedno lahko izberemo različna razmerja stranic, od klasičnih 3 : 2 pa do bolj digitalnih 4 : 3 ter 16 : 9. Po novem so vgradili tudi zatemnitveni filter, s katerim lahko znižamo količino svetlobe za tri zaslonke. To je uporabno takrat, ko želimo v svetlih razmerah fotografirati pri čim širši zaslonki (za bolj zamegljeno ozadje, recimo).

Zasnova ostaja enaka, nadvse kakovostno ohišje je po velikosti in teži zelo podobno predhodniku, a malce večje. Ima še obroček več, in sicer okoli objektiva, prek njega lahko neposredno nastavljamo zaslonko. Nastavljamo lahko po tretjinkah, po delovanju (in tudi občutku, trdoti) pa močno spominja na podobna kolesca pri analognih objektivih - odlično. Še vedno je upravljanje fotoaparata zelo dobro, delo z njim hitro in enostavno, le zagon je malce počasen. Hitrost ostrenja je zelo dobra, tudi sicer je aparat med bolj odzivnimi.

Fotografije so naravnost odlične, seveda pa gre za aparat, pri katerem se splača nekoliko bolj poglobiti v fotografijo, saj bomo tako odnesli zares veliko. Kombinacija širokega kota, velike zaslonke, stabilizacije slike in razmeroma malo šuma pomeni, da lahko fotografiramo v presenetljivo slabih (temnih) svetlobnih razmerah. Zelo dober je tudi video, aparat podpira snemanje tudi v ločljivosti 1920 × 1080, in to celo pri 60 slikah na sekundo.

Panasonic Lumix LX-7

Razred: Zmogljivi.

Efektivna ločljivost tipala: 10 milijonov pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 24-90 mm (35 mm ekvivalent); svetlobna jakost 1,4-2,8; ostrenje 1 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 8,5 m; ISO: samodejno ali ročno (80-6400).

Tehnična zmogljivost: 5.

Kakovost fotografije: 8.

Zasnova aparata: 7.

Prodaja: www.panasonic.si.

Cena: 468 EUR.

Za: Svetlobno močan objektiv, dosegljivost funkcij na ohišju, kakovost fotografij.

Proti: Cena.