Patentne igre

Zdi se, da računalniška industrija vse bolj živi v alternativni resničnosti. Bolj kot izdelki in skrb za njihov razvoj postajajo pomembne patentne pravice, pridobljene na tak ali drugačen način. Začela se je globalna igra "kdo bo koga", sredstvo pa so patenti. Kako si drugače razlagati informacije, razkrite s strani ameriške komisije SEC, da si je Google tako zelo želel Motorole in njenih patentov, da so za podjetje preplačali domnevno kar tretjino zneska. Sprva so jim menda ponudili 30 dolarjev, pristali pa so pri 40 dolarjih, in to ob dejstvu, da so bili edini ponudnik v igri! Samo da drugi ne bi izvedeli, zakaj gre. Nedavno so od IBMa kupili še 1000 patentov. Od vsega skupaj pa imajo korist predvsem - pravniki.

12. 9.

Norija okoli družabnih omrežij ne pozna meja in, kot kaže, vse bolj krade dragoceni čas uporabnikom. Družba Nielsen Research je tako izmerila, da je maja okoli 140 milijonov aktivnih Američanov prebilo na Facebooku 53,5 milijarde minut. To pomeni, da je vsakdo v družabnem omrežju povprečno prebil skoraj 8 ur na mesec. Če komu še ni jasno, to je dvakrat več, kot porabijo za igranje iger, in trikrat več kot za branje elektronskih sporočil. Hkrati analiza ugotavlja, da marsikdo uporablja več kot eno tako potratno storitev, tako da je porabljeni čas v številnih primerih treba sešteti. Hm, ali ne bi kdo naredil analize korelacije med ameriško krizo, produktivnostjo, zadolženostjo in prebijanjem v navideznem svetu?

14. 9.

Prodaja tabličnih računalnikov se še naprej strmo veča. Toda ne za vse enako. IDC navaja, da je prodaja v drugem četrtletju poskočila za več kot 300 %. Apple ima pri tem 68,3 % trga, kar je po odstotkih manj kot pred letom dni, v absolutnih številkah pa še vedno postavlja nove rekorde (9,3 milijona kosov v treh mesecih). Na drugi strani imamo HP, ki imel začetek prodaje tako porazen, da so izdelek preprosto opustili. Toda TouchPad je postal odtlej domala kultni izdelek, za katerega si vsi dobesedno pulijo. V Veliki Britaniji naj bi zadnjo pošiljko tako dobili le zaposleni v HPju, ne pa izdelka željni kupci. Kdo bi to razumel. Analitiki menijo, da je BlackBerryjev PlayBook blizu tega, da doživi podobno usodo. Tudi na Japonskem ni drugače. Sharp se je odločil, da bo opustil dve od svojih treh tablic Galapagos. Več kot očitno je, da so marsikje trg tablic podcenjevali in se predvsem ušteli v domnevanju, da je dovolj preprosto imeti "neki" izdelek. Globalni trg tega ne dovoli več.

15. 9.

Microsoftova pravkar prikazana prva razvojna različica operacijskega sistema Windows 8 jasno sporoča, da z njo Microsoft meri zlasti na prihodnje tablične računalnike. Prva mnenja so v glavnem pozitivna, vendar se analitiki sprašujejo, kako visoko lahko Microsoft pride z novim sistemom. Po mnenju analitske družbe RBC Capital Markets le nekako do 15 % trga, in še to komaj leta 2014.

2. 9.

Še eden, ki je v svetu tablic in pametnih telefonov nekoliko izgubil kompas, je velikan Intel. Po eni strani si prizadeva, da bi svoje procesorje vtaknil tako v tablice kot v telefone, po drugi pa želijo ustvariti nove kategorije računalnikov, vendar na nekoliko preveč trd, umeten način. Prenosniki Ultrabook naj bi bili križanci med tablicami in zmogljivimi prenosniki, imajo pa žal zelo visoko ceno, praviloma več kot 1000 dolarjev. Kljub pozivom partnerjev v Intelu zavračajo zamisel, da bi bistveno pocenili glavne sestavne dele. Na drugi strani je Nvidia s platformo Tegra, ki stane le nekaj drobiža v primerjavi z Intelovo ponudbo, čeprav danes ni v isti kategoriji. Toda nove generacije bodo to razliko izničile. Ali bodo Ultrabooki zato izginili še hitreje kot Nebooki?

17. 9.

Microsoft je med predstavitvijo Windows 8 poskrbel tudi za precejšnje presenečenje, ko je naznanil, da bodo v tablični (Metro) različici spletnega brskalnika Internet Explorer 10 prepovedali uporabo dodatkov, s priljubljenim Adobe Flashom vred. Microsoft je torej ubral pot, ki jo je ob začudenju javnosti ubral že Apple. Nenavaden korak tudi zato, ker bo navadna različica Internet Explorerja 10 (tista za dosedanji GUI) dodatke še naprej podpirala. Microsoft torej v prihodnje stavi na HTML5, tako kot Apple. Videti pa je, da bo slednjega ta verska prepričanost dolgoročno drago stala. Če ne bodo spremenili strategije, lahko na račun spletnih programčkov v HTML5 izgubijo kar okoli 30 % prihodkov glede na dosedanjo strategijo programov v AppStoru. Dogajanje na tem področju bo še zanimivo.

15. 9.

Žal tudi ta mesec ne moremo mimo novega poglavja na področju računalniške (ne)varnosti. Družba Webroot je zasledila nov tip korenskega virusa, ki se naseli kar v BIOS osebnega računalnika. Imenuje se Mebroni in zelo spominja na leta 2007 predstavljeni koncept napada na BIOS, imenovan IceLord. Za razliko od dosedanjih "idej" ta ne uniči osnovne plošče (čeprav je tudi to mogoče), temveč skrbi za nenehno vnovično okužbo zagonskega dela Oken. Nekaj, česar noben protivirusni program ne more preprečiti. Strokovnjaki opozarjajo, da je težave večja, kot se zdi. K sreči so zdaj Mebroni zasledili le na Kitajskem. Trojanca SpyEye, ki krade enkratne bančne potrditvene kode, pa odslej lahko najdete tudi na mobilni platformi Android, kjer se imenuje Spitmo. Glede na razširjenost tega načina avtentikacije, ki je pogost v Rusiji, ne preseneča, da trojanec prihaja iz teh logov. Je pa prvi konkretni dokaz, da se deviško obdobje mobilnih naprav glede varnosti pred zlonamerno kodo hitro bliža koncu. Analitiki menijo, da je so naslednja ciljna platforma hekerjev avtomobili. Srhljivo.

.

12. 9.

Se še spomnite Moorovega zakona, ki pravi, da se zmogljivost procesorjev podvoji približno vsakih 12 mesecev? Že odkar ga poznamo, različni strokovnjaki napovedujejo "skorajšnji konec" te poti, pa vendar se še kar trdno drži v veljavi. Kaj pa, če zapišemo, da v prihodnje ne bo več najpomembnejši? Profesor dr. Jonathan Koomey s Stanforda meni, da bo kmalu postalo pomembnejše njegovo pravilo: energijska učinkovitost se podvoji približno vsaki dve leti. Nekaj bo na tem, saj nam že vrsto let zmogljivost sama po sebi pri vsakdanjem življenju ne pomeni več toliko, zato pa toliko bolj občutimo, kako pogosto moramo mobilno napravo priključiti v električno omrežje. Po Koomeyu pa imamo na tem področju še silno veliko možnosti za izboljšave. Drugi doktor, Richard Feynman, je že leta 1985 ocenil, da lahko pričakujemo izboljšave učinkovitosti uporabe energije s faktorjem nekje okoli 100 milijard. Odtlej smo menda prišli le nekje do faktorja izboljšave približno 40.000.