Pentax Optio MX

Združevanju foto in video snemalnih naprav smo sicer priča že dolgo časa. Tako zmore večina digitalnih fotoaparatov snemati kratke filme VGA, digitalne videokamere pa fotografije sprejemljive kakovosti. Pentax Optio MX želi biti naprava nekje vmes - torej čim boljši hibrid med obema možnostma. No, vsaj želi si tega, v praksi pa je Pentax Optio MX še vedno predvsem fotoaparat, saj za shranjevanje tako fotografij kot tudi filmov uporablja pomnilniške kartice SD/MMC. Te kartice pa seveda za resnejše delo z videom niso niti najmanj primerne, še posebej ne priložena kartica zmogljivosti 16 megabajtov, kar je malo celo za fotografiranje pri največji ločljivosti 2048 × 1536 pik (tipalo CCD diagonale 1/2,7 palca ima namreč efektivno ločljivost 3,1 milijonov pik), kaj šele za snemanje videa MPEG4 ob ločljivosti 640 × 480 pik s 30 slikami na sekundo. Za le eno minuto je namreč treba več kot 25 MB - za dvajset minut videa je torej treba imeti kartico zmogljivosti 512 MB. Je pa res, da naprava po obliki prej spominja na kamero kakor na fotoaparat. Ima namreč zložljivo držalo na spodnjem delu ohišja, ohišje pa je precej globoko. Velik barvni zaslon LCD je zadaj in ga je mogoče obračati okoli obeh osi, optičnega kukala pa Optio MX sploh nima.

Glede na zmogljivost objektiva bi lahko o smiselnosti take oblike mogoče razpravljali, uporabnika, vajenega klasično oblikovanih fotoaparatov (ko aparat držimo z obema rokama), pa bo verjetno prej motila, kot mu koristila. Je pa res, da je prav oblika tudi eden izmed razlogov za to, da je Pentaxovo "čudo" zelo majhno - še posebej, če upoštevamo, da ima objektiv kar desetkratno optično povečavo. Ta ustreza ekvivalentu Leica med 38 in 380 mm, njegova svetlobna jakost se giblje med 2,9 in 3,5. Škoda le, da nima za rabo največje povečave tudi kakšnega stabilizatorja. Sicer je z njim mogoče samodejno izostriti objekte na razdalji od 40 centimetrov naprej, ročno ali v makro načinu pa objekte od vsega enega centimetra naprej. Samodejno ostrenje je izvedeno pasivno skozi objektiv (TTL), meri pa na petih točkah. Ostrenje je dokaj zanesljivo in hitro. Na zgornji strani ohišja se po potrebi odpre velika bliskavica (seveda le za fotografiranje, ne pa tudi osvetljevanje ob snemanju), ki doseže največ štiri metre.

Sicer aparat ponuja dober nabor možnosti in nastavitev. Fotografirati je mogoče z rabo dobro delujočega samodejnega načina delovanja, na fotografijo pa je mogoče vplivati tudi ročno z nastavljanjem časa, zaslonke, določitvijo temperature bele (izmed petih prednastavitev ali z zajemom z bele predloge). Zanimiva možnost Optia MX je tudi snemanje "trojnih posnetkov" (t. i. bracketing), pri čemer se lahko ti posnetki razlikujejo ne le po osvetlitvi (kar je najpogostejši primer te funkcije), temveč tudi v temperaturi bele, v zasičenosti, kontrastnosti in ostrini. V zahtevnejših razmerah, ko imamo npr. vire svetlobe nasproti sebe, je teh virov več in ko je v prostoru več svetlobnih virov različnih temperatur, je to seveda lahko koristno. Glede na zasnovo ne preseneča, da ima Optio MX kar dva sprožilca - enega za fotografiranje in enega za snemanje videa.

Pentax Optio MX

Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, povprečna zmogljivost).

Efektivna ločljivost tipala: 3,1 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 38-380 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-3,5; ostrenje 40 cm-neskončno (1 cm-neskončno makro ali ročno); čas od 1/2000 do 4 s; doseg bliskavice do 4 m; razpon ISO: samodejna, 100, 200, 400.

Cena: 111.507 tolarjev.

Prodaja: Foto Beseničar, (01) 280 08 06, www.fotobesenicar.com.

Za: Zmogljiv objektiv, majhne mere, podpora snemanju videa.

Proti: Nima optičnega kukala, za snemanje videa je treba veliko pomnilnika.