Peter Šepetavc: Al' prav se piše kaša ali kasha?

Konec oktobra nas je, nekoliko nepričakovano, doletela novica, da Slovenski inštitut za standardizacijo v naslednjem letu pripravlja novo razporeditev znakov na tipkovnici. Sedanja naj bi bila namreč zastarela in nefunkcionalna. Po novem naj bi bili laže dosegljivi znaki @, / in EUR, medtem ko bi bila Ć in Đ dosegljiva le s kombinacijo več tipk in ne neposredno tako kot doslej. V strokovni skupini za pripravo novega standarda očitno poskušajo doseči hitro podporo novih tipkovnic v programski opremi, saj sta v njej med drugim tudi predstavnik Microsofta in predstavnica Lugosa, društva uporabnikov Linuxa v Sloveniji.

Vedno me je presenečala zavzetost ljudi in predvsem državnih inštitucij za to, da popravljajo nekaj, kar ni pokvarjeno. Razen skope opombe, da je dosedanja razporeditev nefunkcionalna in zastarela, namreč nikjer ne zasledimo, kaj je z našimi tipkovnicami tako narobe, da potrebujemo novo razporeditev. Tisti, ki tipkajo slepo, bodo verjetno trznili že ob dejstvu, da se kakšna črka na tipkovnici premakne na drugo mesto, ker to zahteva kar nekaj privajanja, da dosežemo isto hitrost tipkanja. Tisti, ki se še lovijo in črke po tipkovnici iščejo dlje časa, bodo zmedeni, ker, recimo, Ž ni več na istem mestu, kot je bil. Ob tem velja omeniti, da znake, ki naj bi dobili bolj vidno mesto na tipkovnici, že zdaj natipkamo dokaj hitro. Znak za evro, ki je na voljo s kombinacijo tipk desni Alt in E, imajo na istem mestu po skoraj vsej Evropi. Resda je svoje mesto dobil naknadno, saj je od uvedbe evra manj kot 10 let, vendar pa v nobeni drugi državi ne razmišljajo o tem, da bi premešali razporeditev črk na tipkovnici in mu dali bolj dostopno mesto na tipkovnici.

Podpora novi razporeditvi, glede na sestavo strokovne skupine, v okoljih Windows in Linux ni vprašljiva. Vprašanje pa je, kako je z manj razširjenimi operacijskimi sistemi? Starejšimi različicami sistema Windows? Drugimi različicami sistema Windows, kot je npr. Windows Mobile (ki, mimogrede, šumnikov brez dodatnih programov sploh ne podpira)? Nova razporeditev na bluetooth tipkovnici bo potrebovala nov gonilnik za npr. mobilni telefon. Okolje OpenBSD ima razporeditve tipk zakodirane v samem jedru ..., dodajanje novega nabora na seznam je tako vse prej kot trivialno opravilo. Večina uporabnikov se še spomni osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo uporabljali razne "partizanske" rešitve za prikaz šumnikov na zaslonu in se je pri prenosu datotek med računalniki hitro zgodilo, da smo imeli namesto Čjev in Šjev v dokumentu razne oklepaje. Resnici na ljubo je samo delo z različnimi kodnimi nabori dandanes precej lažje kot pred 20 leti, kljub temu pa prehod ne bo trivialen, sploh za vse, ki ne uporabljajo najbolj razširjene programske opreme. Ne nazadnje je celo format PDF, standard za izmenjavo dokumentov, še pred petimi leti imel težave z dokumenti s šumniki. Da, leta 2002.

Nekateri bolj nacionalistično usmerjeni že 15 let opozarjajo na to, da pravzaprav uporabljamo "jugoslovansko" tipkovnico in da potrebujemo lastno, slovensko, brez "balkanskih" črk, ki kazijo videz naših računalnikov in morebiti celo ogrožajo obstoj našega naroda. Pri tem pa pozabljajo tudi na to, da je to, da enako tipkovnico uporabljamo v celotni nekdanji državi, pravzaprav prednost. Izdelovalci tipkovnic in prenosnikov že tako nekaterih modelov ne prilagodijo našemu trgu. Če imamo srečo, jih domači prodajalci potiskajo s šumniki, pri čemer so ti pogosto le dotiskani poleg že natisnjene angleške razporeditve znakov. Rezultat tega je tudi po 6, 7 različnih znakov na eni tipki, tisti, ki razporeditve nimajo vtisnjene v možgane, pa zato pogosto ne vedo, kaj se bo pokazalo na zaslonu, ko pritisnejo na neko z različnimi znaki povsem popisano tipko. V nekaterih primerih pa se moramo celo zateči k nalepkam. Resnici na ljubo se stanje izboljšuje, vprašanje pa je, kako se bo nova razporeditev uveljavila pri izdelovalcih strojne opreme. Kot lahko vidimo že zdaj, ko morajo izdelovalci narediti enak izdelek za trg s 24 milijoni ljudmi, pogosto ni na voljo izbranega modela tipkovnice s šumniki. Predvsem to velja za dražje modele tipkovnic, kar je na neki način čudno, saj je strošek tiska slovenske razporeditve pri dražjih tipkovnicah zanemarljiv, vendar pa je vzrok prav to, da se takih tipkovnic očitno proda premalo, da bi se splačalo. V primeru lastne razporeditve, ki jo bo uporabljal trg z manj kot dvema milijonoma ljudi, bo našemu trgu prilagojenih tipkovnic še manj.

Konsenza med uporabniki, kakšna naj bo nova razporeditev, seveda ni. Nacionalistični jurišniki se hočejo povsem znebiti Ćja in Đja (zanimivo ..., ne pa tudi znakov Q, W, X in Y), oblikovalci hočejo, da zamenjamo Z in Y in ju postavimo tako, kot sta na angleški tipkovnici (v Photoshopu je bližnjica za ukaz korak nazaj Ctrl+Z), igričarji želijo imeti čim bolj pri roki tildo (~), s katero pridejo do konzole v igri in s tem do skritih nastavitev ... Pri tem vsi pozabljajo, da so orodja za preslikavo tipk na voljo. Za bolj ali manj vsak operacijski sistem. Čisto vsak uporabnik si lahko, z dokaj malo truda, tipke premeče, kakor želi. Resda dejanska razporeditev v tem primeru ne bo enaka tisti, ki je natisnjena na tipkah, a kot kaže, bo to kmalu veljalo za vse uporabnike. Novi nabor naj bi sicer ne bil zavezujoč, tako da bomo pravzaprav lahko še naprej uporabljali staro razporeditev, vendar pa ne moremo pričakovati, da bodo uvozniki tipkovnic dejansko uvažali dve različici istega modela tipkovnic. Pravzaprav tri, ker lahko skoraj vsako tipkovnico pri nas dobimo tudi z angleško razporeditvijo tipk.

Dosedanja razporeditev je dobra. Verjetno ni idealna, vendar deluje. Navajeni smo je. Omogoča, da hitro in brez preklapljanja med nabori pišemo ne samo v slovenščini, temveč tudi v angleščini, nemščini (da, z bližnjicami hitro pridemo tudi do nemških znakov), hrvaščini, srbščini ... Sprememba nabora ne bo prinesla prav nobene prednosti uporabnikom, tako da je kakršnakoli sprememba nesmiselna. Bo pa poskrbela za večjo zmedo na trgu, za manj podpore s strani izdelovalcev tipkovnic in za kar nekaj kletvic s strani uporabnikov, ki se bomo morali na novo naučiti tipkati. Težko me bo kdo prepričal, da se ne bi dalo časa in energije, ki ju bodo porabili snovalci novega nabora, porabiti za kak bolj hvalevreden namen. Recimo, da bi svojo energijo usmerili v razvoj slovenske dvorakovske razporeditve, ki bi dejansko (za tiste, ki tipkajo desetprstno in bi se naučili novega nabora) pospešil tipkanje in zmanjšal število poškodb zaradi tipkanja. Ne nazadnje naj bi bila večja učinkovitost vodilo pri snovanju novega nabora. Če prestavimo afno, žal ne bomo nič bolj učinkoviti.

Nacionalistični jurišniki se hočejo povsem znebiti Ćja in Đja (zanimivo ..., ne pa tudi znakov Q, W, X in Y).