Photoshop za amaterje

Digitalna fotografija vedno hitreje izpodriva analogno. Sprejeli so jo tehnični navdušenci, posvojili so jo profesionalci in zajela je amaterje. Fotoaparati so opremljeni s številnimi funkcijami in obljubljajo pravo čudo. Njihovi izdelovalci ne pozabljajo na neslutene možnostih urejanja fotografij z računalnikom, žal pa večina digitalno temnico povsem zanemarja.

Programska oprema, ki spremlja sodobne fotoaparate, je pomanjkljiva, da ne rečemo neuporabna. Uporabniki sodobnih operacijskih sistemov ne naredijo velike napake, če jo pustijo kar v škatli in se z njo niti ne trudijo. Edino, kar je na ploščah uporabnega, so pretvorniki za tako imenovane osnovne zapise (angl. raw), pa še ti le zaradi njihove množice in neobjave podrobnosti. Skoraj neverjetna brezbrižnost izdelovalcev in širok krog potencialnih uporabnikov (leta 2004 naj bi prodali več kot 50 milijonov digitalcev in celo več kot 100 milijonov fototelefonov) sta pravi raj za avtorje programske opreme. In ponudba je zares pestra, od brezplačnih izdelkov prek programov za nekaj tisočakov do mojstrovin za več kot sto tisoč tolarjev.

Na zgornjem koncu urejevalnikov fotografij že leta kraljuje Adobe s svojim Photoshopom. Program je silno zmogljiv, dokaj stabilen, nekoliko samosvoj in pregrešno drag. Kljub temu (ali prav zato) ostaja logični izbor za vse, ki se s fotografijo (pa tudi oblikovanjem, pripravo za tisk) ukvarjajo za denar. Da pa bi preostala množica ne puščala denarja konkurentom, je Adobe svojo prvo violino nekoliko oklestil, jo precej poenostavil, ji nadel prijazen lišp, dodal nekaj enostavnih orodij in postavil ljudsko ceno. Zadevo so poimenovali Adobe Photoshop Elements, njena najnovejša različica pa nosi že oznako 3.0.

Pozdravno okno omogoča dostop do orodij programa.

Photoshop Elements je z najnovejšo izdajo poskrbel za združitev dveh funkcij digitalne temnice - urejanje fotografij (Editor) in upravljanje arhivov (Organizer). Pravzaprav program povezuje dva predhodno ločena izdelka, in sicer Photoshop Album in Photoshop Elements. Kljub temu da sta oba dela lepo povezana, se dopolnjujeta in sta enako tudi videti, gre še vedno za ločena programa. To se pozna pri začetnem zagonu, preklapljanju med njima in tudi nekaterih podvojenih funkcijah.

Ob zagonu Adobovega programa nas pričaka pozdravno okno, ki ponuja dostop do vseh funkcij programa. Te so razdeljene v skupine, namenjene pregledovanju in organiziranju arhivov, hitrim popravkom, polnemu urejanju in pripravi stvaritev (izdelkov). Za prvi in zadnji sklop opravil skrbi Organizer, preostala dva pa prevzame Editor.

Organizer je razmeroma zmogljivo orodje za katalogiziranje fotografij (pa tudi zvočnih in video zapisov), ki omogoča njihovo samodejno prenašanje iz aparatov, s pomnilniških kartic, telefonov, iz interneta in s krajevnih diskov. Osnova za delo je katalog, ki je shranjuje pomanjšane originalne podobe in podatke o njih - od imena datoteke in medija prek oznak in zgodovine urejanja do tako imenovanih metapodatkov (recimo časa zajema, zaslonke, časa osvetlitve ...). Podobe lahko opremimo z različnimi oznakami (tags), neke vrste ključnimi besedami, ki jih lahko razdelimo na več skupin in tako ustvarimo njihovo hierarhijo. Organizer sicer ločuje kategorije (recimo Kraji, Francija, Slovenija) in oznake (recimo Pariz, Ljubljana), kar gradnjo zbirke nekoliko zaplete. Vsako oznako, ki ima veliko članov, je namreč smiselno razdeliti na več novih, recimo Pariz na Louvre, Elizejske poljane, Montmartre, ... Fotografije lahko opremimo tudi z oznakami kakovosti, preprosto tako, da jim dodamo od ene do pet zvezdic.

Ves trud (pametnega) označevanja fotografij je namenjen eni sami stvari - hitremu iskanju želenega posnetka. Pri današnji količini podob, ki pogosto niti ne srečajo papirja niti ne dobijo pametnega imena, je dober iskalnik še kako pomemben in Organizerjev je spodoben. Omogoča hitro brskanje po datumu in uri zajema, oznakah, imenih datotek, opisih, tipu (slika, video, zvok) ter zgodovini. Slednje je še posebej zanimivo, saj si Organizer zapomni, kaj smo s posamezno sliko počeli, in lahko hitro ponudi fotografije, ki smo jih določenega dne uvozili, natisnili, poslali po elektronski pošti ali razvili. Zelo zanimiva je tudi možnost kopičenja (stack) fotografij. Če imamo v katalogu več slik z istim motivom, jih Elements lahko shrani drugo nad drugo in tako precej izboljša preglednost delovne površne. Kopice so prikladne za shranjevanje ne le različnih slik določenega motiva, temveč tudi več različic urejanja iste podobe.

Elements poleg arhiviranja skrbi tudi za ustvarjanje tako imenovanih stvaritev (pravi jim creations). Program lahko namreč fotografije (vse, izbrane, rezultat enostavnega ali naprednega iskanja) pripravi za različne namene. Ustvari lahko projekcije, video CD plošče, razglednice, koledarje, spletne galerije, elektronske albume ... Poleg atraktivnega videza izdelkov, ki mu lahko očitamo premajhno prilagodljivost lokalnim navadam, je odlika programa tudi število izhodnih zapisov. Stvaritve lahko pripravimo v obliki Acrobatovih projekcij (PDF), datotek WMF (Windows Media File) ali pa jih zapečemo naravnost na CD kot VCD.

Za urejanje datotek, pa naj si gre za enostavne popravke ali zapletene umetnine, skrbi Editor, dopolnjena in izboljšana predhodna različica programa Elements. Videz urejevalnika je drugačen od tistega, kar smo vajeni iz prejšnje izdaje, pa tudi iz njegovih večjih bratov, Photoshopa 7 in CS. Orodjarne in palete so namreč vključene v glavno okno programa, kar precej poveča preglednost delovne površine. Novost je tudi pladenj za fotografije (photo bin) v spodnjem delu zaslona, ki zajema vse trenutno odprte slike.

Urejevalnik lahko deluje v dveh preoblekah, enostavni in napredni.

Editor je na voljo v dveh preoblekah, enostavni (imenuje se quick fix) in standardni. Prva obsega obsežen nabor orodij, ki podobo spremenijo v enem ali več klikih. Imenitno pri tem je, da Photoshop Elements ponuja ne le "neznane" privzete vrednosti, temveč lahko stopnjo vsakega od popravkov spreminjamo z drsnikom. Hitri popravki sicer ne delajo čudežev, so pa uporabni, še posebej, če se poigramo z nastavitvami.

Precej zmogljivejši je standardni urejevalnik, ki ponuja zajeten kos orodij Photoshopa. Res pa je, da jih je večina nekoliko omejenih v zmogljivosti. Program pozna plasti, dobro dela z izbori (selections), vsebuje orodja za popravljanje barv in osvetlitve podob in ima veliko število filtrov. Slednji lahko izbiramo prek menujev ali v posebni galeriji, ki omogoča grafični ogled posameznih učinkov in združevanje več različnih postopkov. Zaporedje filtriranj lahko zamenjamo in ustvarimo zanimive rezultate. Plasti so pomemben del sodobnega urejanja fotografij, ki pa ga uporabniki ne izkoriščajo dovolj. Photoshop Elements zato ob določenih postopkih sam ustvari novo plast, na kar tudi opozori.

Od novih zmožnost je najbolj imeniten retuširni čopič (healing brush), ki brezšivno in skoraj neopazno odstranjuje "nepravilnosti" na podobi. Te so lahko tako praske na skenirani fotografiji kot moteče žice na nebu ali celo ljudje poleg znamenitosti. Elements Editor je orodje podedoval in hkrati dopolnil, saj eni od njegovih različic sploh ni treba povedati, kje naj vzame vzorec za popravke. Omeniti velja tudi orodje za odpravo težav s kontrastom na pod- in presvetljenih območjih fotografije (shadows/highlights). To lahko samodejno ali z manjšimi posegi izboljša podobo hkrati na temnih in svetlih delih.

Photoshop Elements pozna cel kup grafičnih formatov (zanesljivo vse bolj razširjene), dodan pa mu je celo poseben modul za delo s surovimi (raw) datotekami. Modul omogoča temeljne nastavitve osvetlitve, temnih in svetlih delov, kontrasta, nasičenja, ostrosti, zmanjševanje šuma in podobno. Poleg različnih surovih zapisov pozna nova različica programa tudi Adobov DNG (digital negative), ki naj bi naredil red in uvedel standardni zapis podatkov iz senzorjev. Elements pozna 16-bitne podobe, a ne tako dobro kot Photoshop CS. Tako urejevalnik kot organizator znata delati z več različicami iste slike, saj ob urejanju shranita tako original kot spremembe. Strah pred uničenimi "fotografijami" je tako nepotreben.

Photoshop Elements je z različico 3.0 naredil pomemben korak v amaterski digitalni fotografiji. Program ima zelo enostaven uporabniški vmesnik in vsa potrebna orodja, ki jih ljubitelji srečajo v digitalni temnici. Poleg tega prinaša dobršen del tehnologije (zmogljivosti) "klasičnega" Photoshopa. Pogosto njegove zmogljivosti sicer niso take kot pri velikem bratu, a mu tega pri veliki cenovni razliki niti ne moremo zameriti. Kje pa je prostor za izboljšave? Photoshop Elements je počasen, predvsem pri zagonu, kar je deloma posledica tega, da gre za dva programa, urejevalnik in organizator. Še posebej je moteča počasnost pri ustvarjanju in obnavljanju kataloga fotografij. Operacije in funkcije se včasih ponavljajo, saj lahko posamezno opravilo opravimo kar s tremi moduli (standard edit, quick fix in auto fix). Uporabnike računalnikov Apple bo razočarala tudi odsotnost organizatorja.

Photoshop Elements 3

Kaj: Program za organizacijo in urejanje fotografij.

Zahteve: Windows XP SP1, Windows 2000 SP 4, Mac OS X v.10.2.8 ali 10.3, 256 MB pomnilnika (priporočeno 512 MB), približno 250 MB prostora na disku.

Izdeluje: Adobe, www.adobe.com.

Prodaja: Medija, www.medija.si, (01) 300 67 10.

Cena: 17.900 tolarjev (MacOS), 19.900 tolarjev (Windows).

Za: Nabor in zmogljivost orodij, enostaven uporabniški vmesnik, cena.

Proti: Počasnost, dva ločena programska dela.