Pike, veliko pik
Štiri leta po tem, ko smo dobili zaslon visoke ločljivosti na iPhone 4, in dve leti po podobnem zaslonu na iPad 3 in prenosnikih Macbook, so v Applu predstavili 27-palčni namizni računalnik z zaslonom ločljivosti kar 5K.
Naj že kar na začetku poudarimo, da monitorjev, ki so vgrajeni v iMace, ne izdelujejo v Applu, temveč so narejeni v različnih podjetjih, ki imajo z jabolčniki sklenjene pogodbe. Zanimivo, da je eden največjih takih partnerjev korejski velikan Samsung (s katerim se Apple bojuje na več področjih, tudi na sodiščih). No, pri iFixit (www.ifixit.si) so ta iMac že razdrli in našli zaslon, ki ga je izdelal LG. Je pa jasno, da bomo, tako kot pri telefonih in tablicah, v naslednjem letu dobili vse več zaslonov primerljivo visokih ločljivosti tudi od drugih izdelovalcev. Tak monitor so že napovedali v Dellu, verjetno pa je, da bo imel vgrajen enak zaslon, kot ga najdemo pri iMacu.
Nekak končni cilj zaslonov, za katere pravimo, da ponujajo visoko ločljivost, je ta, da pik enostavno ne vidimo več. Tako je Steve Jobs ob predstavitvi iPhona 4 oziroma njegovega zaslona, imenovanega Retina, opravičil ime – naprava naj bi imela tako visoko ločljivost, da na navadni razdalji pik med seboj ne ločimo. Ker gledamo v večje zaslone z večje razdalje, je lahko gostota pik manjša, da dosežemo enak učinek.
Seveda imajo zaslone takih ločljivosti praktično že vsi izdelovalci telefonov in tablic. Pri telefonih se pogovarjamo o ločljivosti od 300 pik na palec (DPI) navzgor – to je primerljivo z ločljivostjo tiskovin. Na drugi strani so klasični namizni zasloni LCD, ki jih poznamo vsi – ti imajo ločljivosti med 90 in 110 DPI. 24-palčni zaslon ločljivosti FullHD (1920 × 1080 pik) ima približno 92 pik na palec, zaslon cenejšega prenosnika, denimo 15-palčni model z ločljivostjo 1366 × 768 pik, pa dobrih 100 pik na palec. Zaslon preizkušenega računalnika iMac ima najvišjo ločljivost 5120 × 2880 pik, kar pri diagonali 27 palcev pomeni približno 218 pik na palec. Povedano drugače, zaslon po tem občutno zaostaja za najboljšimi telefoni (ta hip LGjev G3 s 534 DPI), na področju namiznih zaslonov, sploh tako velikih, pa je razred zase. Razlog je jasno v razdalji, s katere ga gledamo – pri navadnih razdaljah pik dejansko ne vidimo.
Zaslon je, na kratko, odličen. Uporablja matriko IPS, zaradi katere je vidni kot odličen, barve zelo dobre, v rabi so novi premazi za preprečevanje odbojev. Applovi dosedanji namizni računalniki niso ravno najboljši na tem področju, a se novinec bistveno bolje obnese. Ločljivost zaslona je točno štirikrat višja od ločljivosti 27-palčnega zaslona na predhodniku, zato se vizualni elementi (ikone, menuji, okna) zelo lepo prilagodijo. V praksi se resda najdejo elementi (denimo, besedilo ali grafike v spletu), ki so neprilagojeni za tako veliko ločljivost, to se tudi opazi, a se to ne dogaja tako pogosto, kot bi morda mislili.
Neposredna primerjava ločljivosti novega iMac Retina in starega računalnika iMac ločljivosti FullHD lepo pokaže, da so posamezne pike res veliko manjše.
Med navadno rabo se nam je dejansko zgodilo, da smo pozabili, da sedimo za zaslonom tako visoke ločljivosti. Jasno je zaslon odličen, besedilo, fotografije in vse drugo je na videz čudovito, a po nekem času se uporabnik na to navadi. Do trenutka, ko preklopi nazaj na bolj klasični zaslon – takrat se šele opazi, da je Retina razred zase. Se pa tudi nazaj navadimo približno podobno hitro kot na Retino – torej težko rečemo, da je zaslon res tako pomemben, da bi ga brezpogojno priporočili vsem.
Računalnik kot tak je navzven praktično enak predhodniku. Ohišje je aluminijasto in zelo tanko, začne se s tankim robom in močno odebeli do sredine. V preizkušeni model je bil vgrajen Intelov štirijedrni procesor i5 takta 3,5 GHz (ta se lahko s funkcijo Turbo Boost dvigne na 3,9 GHz), v najmočnejšem modelu bo na voljo štirijedrni i7 takta 4 GHz. (Tudi tu se lahko dvigne do 4,4 GHz.) Pomnilnika je bilo 8 GB, tu si lahko vgradimo do 32 GB. Vgrajen je bil hibridni disk velikosti 1 TB – gre v osnovi za klasični »vrtljivi« disk, ki mu je dodan manjši SSD, ta se obnaša kot predpomnilnik. Izberemo lahko hibridne diske do 3 TB ali SSD do 1 TB. Zaradi visoke ločljivosti je izrednega pomena tudi grafična kartica; vgrajen je AMDjev Radeon R9 M290X z 2 GB pomnilnika GDDR5 – na voljo je tudi Radeon R9 M295X, ki ima dvakrat toliko pomnilnika. Računalnik je v praksi zelo hiter in odziven, kljub temu da je šlo v preizkušenem primeru za najosnovnejši model. Po močnejših možnostih naj posežejo le tisti, ki imajo po tem dejansko potrebo, menimo, da je najkoristnejši predvsem pogon SSD.
Računalnik je z vmesniki opremljen zelo jabolčno, torej jih ni ravno veliko. Na voljo je gigabitni omrežni priključek, dva vmesnika Thunderbolt 2, štirje vmesniki USB 3.0, bralnik kartic SD in izhod za slušalke. Ni optične enote, ni vhoda za mikrofon, za karkoli dodatnega se bomo morali znajti s pretvorniki, predvsem v navezi z vmesnikom Thunderbolt. Ta je sicer zelo prilagodljiv, je pa res, da so adapterji in kabli zanj razmeroma dragi.
Osrednje vprašanje pri takem računalniku je, komu je sploh namenjen. Po eni strani bi rekli, da fotografom in grafikom, a je vprašanje, koliko izmed njih si lahko privošči tako drago napravo.
iMac Retina
Proizvaja: www.apple.com.
Prodaja: www.epl.si
✓ Zaslon, oblikovanje, hitrost delovanja.
✗ Cena.