Pisarna K
Microsoftov Office je nesporni vladar na trgu pisarniških programov, a je za marsikoga predrag, za manj zahtevne uporabnike pa tudi preveč zmogljiv. Primernejša izbira za prve je OpenOffice.org, za uporabnike s skromnimi potrebami pa je še vedno preveč zmogljiv. Slednjim bi utegnil pomagati KOffice.
Ko je konec lanskega leta izšel OpenOffice.org 2.0, je bila njegova najudarnejša novost standardiziran odprtokodni zapis OpenDocument. Podobno lahko zapišemo tudi za KOffice 1.5, ki se s podporo ODF pridružuje pisarniškim zbirkam, primernim tudi za poslovno rabo.
Obenem se s tem širi tudi krog programov, med katerimi je izmenjava dokumentov močno olajšana. Razumljivo, da Evropska komisija podpira uvajanje tega zapisa, saj zagotavlja večjo konkurenčnost med izdelki, ta pa je ključna za razvoj.
A žal se že pri poskusu z niti ne preveč zapletenim dokumentom izkaže, da enotnost zapisov ni popolna. Dokument s tabelo in nekaj besedila, ki smo ga ustvarili z OpenOffice.org, se v KOffice sicer odpre brezhibno. A ko ga tu še enkrat shranimo in spet odpremo v OpenOffice.org, se besedilo pod tabelo izgubi. Standard pa tak...
Če se bodo podobni spodrsljaji podpornikom zapisa ODF dogajali tudi v prihodnje, bo dolgost življenja standarda kaj kratka. Upajmo, da gre le za porodne krče KOffica. To bi bilo povsem mogoče, saj je vendarle manj verjetno, da bi bila napaka na strani OpenOffice.org.
Pogovorno okno ob zagonu programov ponuja tudi izbor maloštevilnih predlog, ki bi lahko bile oblikovno bogatejše.
Druge skupne novosti
Zbirko KOffice sestavljajo tri temeljna pisarniška orodja: urejevalnik besedil KWord, preglednica KSpread in orodje za predstavitve KPresenter. Dopolnjujejo jih risalnik diagramov poteka Kivio, zbirka podatkov Kexi, orodje za projektno vodenje KPlato, program za risanje in rastrsko grafiko Krita ter orodje za delo z vektorsko grafiko Karbon14.
S tem pa seznam članov družine KOffice še ni končan, saj so med njimi tudi štiri orodja, ki so vgrajena v različne programe: program za ustvarjanje poslovnih poročil Kugar, orodje za risanje grafikonov KChart, upravljavec matematičnih formul KFormula in jezikovno orodje KThesaurus. Skupaj smo našteli kar 12 orodij.
Kljub velikemu številu programov bomo med njimi zaman iskali nadomestek za Microsoftov Outlook. Razvijalci so se odločili, da to orodje ne sodi v vsebinski sklop pisarniških programov, namizno okolje KDE pa že tako ali tako ima zmogljivo orodje Kontact, ki je dostojen nadomestek za Outlook.
Poleg novega datotečnega zapisa je zbirka doživela še celo vrsto manjših prenovitev, med katerimi velja omeniti izboljšano podporo ljudem s posebnimi potrebami. Tako je odslej posamezne programe laže upravljati brez miške in s tehnologijo Text-to-Speech.
Vse programi imajo ob zagonu povsem novo pogovorno okno, v katerem izbiramo med predlogami, že obstoječimi dokumenti in praznim dokumentom. S tipkama alt in ctrl so olajšana tudi nekatera opravila, kot sta spreminjanje velikosti in premikanje objektov.
Na voljo je tudi razvojna različica rešitve Kross, ki omogoča uporabo različnih skriptnih jezikov v pisarniških programih. Zaenkrat sta podprta le jezika Python in Ruby, Kross pa lahko uporabimo samo v programih Krita in Kexi. Razvijalci načrtujejo, da bo Kross popolnoma integriran v KOffice 2.0.
KWord v akciji.
KWord, KSpread, KPresenter
Urejevalnik besedil KWord je osrednji del zbirke, zato je njegova uporabnost ključna za ustvarjanje splošnega vtisa o celotnem KOfficu. Ob zagonu programa lahko izbiramo med okrog deset predlogami, med katerimi so npr. ovojnice, nalepke in uradna pisma, ki pa so oblikovno precej skopi.
KWordova ponudba zmogljivosti je več kot primerna za manj zahtevne uporabnike, ki jih program tudi želi pritegniti. Navzkrižnega sklicevanja, sledenja spremembam in snemanja makrov sicer ni na voljo, zato pa se lahko uporabniki zadovoljijo s temeljnimi oblikovnimi orodji.
V orodni vrstici smo pogrešali spustni seznam za zamenjavo pisave, ki je prek menuja precej bolj dolgotrajna. Prav tako bo za začetnike nekoliko nenavaden način dela z okviri, ki imajo pri postavitvi besedila osrednjo vlogo, zato je v levem delu okna zanje rezerviran poseben stranski pano.
Opazili smo tudi nenavadno težavo pri kopiranju besedila iz enega v drug dokument KWorda. Že pri prenosu nekaj vrstic se je odzivnost dokumenta, v katerega smo besedilo skopirali, občutno poslabšala.
Precej bolj klasičen program je KSpread, ki je solidno orodje za delo s preglednicami. Zaradi enakih imen formul, kot jih ima Excel, poenostavlja prehod nekdanjim Microsoftovim strankam. Ob ročnem vpisovanju se odpre posebno okno, ki posamezno funkcijo natančno razloži in navede nekaj zgledov.
Želeli bi, da se to okno pomanjša, ko z miško izbiramo celice, saj jih je sicer včasih težko doseči. Pomembna novost različice 1.5 je podpora izborom celic, ki niso povezane med sabo, izpopolnjeno je orodje za delo s formulami in izboljšan filter za uvoz datotek iz Excela.
Podobno kot KWord je nekoliko samosvoje tudi orodje za predstavitve KPresenter. V levem delu okna omogoča prikaz strukture posameznih diapozitivov skupaj z vsemi objekti, ki jih vsebuje, osrednji del diapozitivov pa besedila privzeto ne razporeja v alineje, kar je sicer značilnost konkurenčnih orodij.
Posebnost orodja je tudi način izbire predlog diapozitivov, ki združujejo tako razporeditev objektov kot tudi ozadje. Razlog za to je poenostavitev, ki je za manj zahtevne uporabnike dobrodošla, spet pa velja opozoriti, da se bodo nekdanji uporabniki Offica in OpenOffice.org morali navaditi nanjo.
Pogrešali smo tudi možnost uporabe zvočnih posnetkov in filmov znotraj diapozitivov.
KSpread je na prvi pogled zelo podoben Excelu.
Manjša orodja
Med zgoraj omenjenimi orodji, ki dopolnjujejo "velike tri" člane KOffica, je treba najprej izpostaviti Kexi, ki je nadomestek za Microsoftov Access in je prvič del zbirke KOffice. Z vsega nekaj kliki lahko ustvarimo projekt zbirke podatkov, ki jo hranimo bodisi v učinkoviti datoteki bodisi v strežniku MySQL.
Kexijev vmesnik in način dela je zelo podoben Accessovemu, uporabimo pa lahko tudi podatke iz Accessovih datotek. Ustvarjamo lahko tabele, poizvedbe, obrazce (Forms) in "makre", ki se imenujejo kar skripti. Za slednje skrbi že zgoraj omenjena skriptna rešitev Kross, ki je prav tako novost v KOffice 1.5.
Različica 1.5 zbirke KOffice je tudi prva, ki ima orodje za projektno vodenje KPlato. Gre za nadomestek za Microsoftov Project in Mr Project, ki ga poznajo uporabniki namiznega okolja GNOME. Za zdaj je KPlato priložen le kot tehnološki ogled, končna različica pa bo na voljo v KOffice 2.0.
Že zdaj lahko z orodjem načrtujejo osnovne projekte, uporabljamo časovne razporeditve in različne diagrame (Ganttov in Pertov), na voljo sta tudi koledar in orodje za ugotavljanje kritičnih poti. Ekipa razvijalcev KPlata si skupaj z drugimi člani projekta OPMEF prizadeva za skupni standard tudi na področju programov za projektno vodenje.
Drugi programi so bili deležni nekoliko manjših popravkov: grafično orodje Krita podpira nove barvne modele, uporabniški vmesnik Kivia je dobil posebne gradnike, imenovane palete, Karbon in KChart pa podpirata datotečne zapise OpenDocument.
KPresenter je eno izmed boljših orodij zbirke KOffice, ki pa mu manjkajo nekatere napredne možnosti.
Splošni vtis
KOffice 1.5 je pisarniška zbirka za manj zahtevne uporabnike, zato je primerjava z Officom, OpenOffice.org in podobnimi izdelki krivična. Zbirka obsega veliko koristnih orodij, ki bodo zadovoljila večino ciljnega občinstva. Kljub temu bi si želeli, da bi bile zmogljivosti, ki so na voljo, bolj domišljene.
KOffice 1.5
Kaj: Zbirka pisarniških programov za Linux, za namizno okolje KDE.
Izdeluje: Razvojna ekipa KOffice.org, www.koffice.org.
Cena: Brezplačno.
Za: Podpora standardu OpenDocument, veliko število programov.
Proti: Standard OpenDocument ni popolno podprt, nekatera orodja imajo nekoliko nenavaden način rabe. Ni različice za Okna (kot jo ima OpenOffice.org).