Pisma bralcev: januar 2006

Milan

Kupujem nov zaslon LCD za približno 85.000 tolarjev, pa me zanima, katerega naj kupim. Uporabljal ga bom za brskanje po spletu, pisarniška dela in igre. PC je nov, tako da je zdaj na vrsti zaslon. Pri trgovcu imam ugledan Neovo M19B, pa me zanima, ali ga je pametno kupiti in ali trg ponuja kaj boljšega, oz. kaj mi priporočate.

Monitorjev LCD že nekaj časa nismo preizkušali (naslednji preizkus 15-, 17- in 19-palčnih LCDjev bo spomladi), tako da o konkretnih modelih težko govorimo. Neovo je, po tehničnih značilnostih sodeč, dober monitor, imajo pa trgovci v spletnih trgovinah na voljo konkurenčne modele, ki za okoli 80-90 tisočakov ponujajo tudi priklop DVI, obenem pa ima monitor krajši odzivni čas. Glede na odziv uporabnikov so ena boljših izbir Samsungovi monitorji. Za 87.000 tolarjev lahko kupite Samsung 930BF, ki se ponaša z ostro in kontrastno sliko, odzivni čas pa je le 4 ms. Če se vam zdi to predrago, si oglejte monitor Samsung 940B, ki stane manj kot 80 tisočakov.
Izbor monitorja je vedno subjektivna odločitev, določen monitor nikoli ne ustreza vsem uporabnikom. Odločitev olajša obisk katerega izmed veleprodajalcev, kjer si lahko 20 in več LCDjev ogledamo drugega ob drugem in se odločimo, kateri se nam zdi najboljši. To tudi sicer svetujemo vsakemu kupcu monitorja, saj le tako zares vidi, kakšne so razlike med posameznimi modeli in kateri monitor ima zanj najprimernejšo sliko.

David

Povprašal bi o DVD zapisovalnikih s tehnologijo lightscribe. Prebral sem vaš članek o tej tehnologiji (članek Zapeci, obrni, zapeci) in me zanima, kako je videti dvojno zapisovanje slike na nosilec DVD. V članku ste povedali, da dvojno zapisovanje izboljša kakovost izdelka oz. mu izboljša kontrast. Zanima me, ali je treba drugo snemanje sprožiti takoj po prvem ali ga lahko opravimo kdaj drugič (npr. naslednji dan)?

Omenili ste, da tehnologija lightscribe začne snemati sliko vedno na istem mestu, tako da s tem verjetno ni težav?

Nosilci lightscribe imajo na notranji strani posebne oznake, ki programu rabijo kot referenca za pravilno usmerjanje laserja. Zato ni pomembno, kdaj sliko znova zapečemo, takoj po prvem pisanju ali kdaj drugič. Za vnovični zapis ne potrebujemo nobenih posebnih nastavitev, saj program pravilno usmeri laser, da se slika zapeče natanko na isto mesto kot prvič.

Luka

Na strani www.enaa.com sem ob opisu Samsungovega diska zasledil znak zlati Monitor za dober nakup. Ker se zanimam za nakup tega diska, vas bi vprašal, v kateri številki ste ga preizkušali, oz. kdaj je bil objavljen polni preizkus diskov. Zanima me tudi, kdaj boste diske znova preizkušali. Predlagal bi vam tudi, da preizkušate tudi glasnost in gretje diska. Številnim uporabnikom namreč tih disk, ki se ne pregreva, zelo veliko pomeni.

Vprašal bi še, kdo v Sloveniji je zastopnik ali uvoznik Samsungovih diskov. V reviji sem zasledil imeni Avtera in Lancom, vendar na njuni strani, razen zelo starega 80 GB modela pri Avteri, ni zaslediti Samsungovih diskov.

Na zadnjem preizkusu diskov oktobra 2004 je v kategoriji diskov ATA in SATA zmagal Maxtor DiamondMax Plus 9 (in ne Samsungov disk). Od tega preizkusa se je na trgu seveda marsikaj spremenilo, tako da Maxtor s svojimi diski ni več v prednosti po hitrosti prenosa podatkov. Na vrhu se po zmogljivosti trenutno bodejo Seagatovi družini Barracuda 7200.8 in 7200.9, novi WDjevi Caviarji in zadnja družina Hitachijevih izdelkov. V manjši prednosti so Seagati, ki ponujajo 5 let garancije, vendar so zaradi tega malce dražji od konkurentov.

Naslednji preizkus diskov v Monitorju bo v prvi polovici novega leta, načine preizkušanja pa seveda nenehno dopolnjujemo in prilagajamo trenutnim razmeram na trgu. Pri naslednjem preizkusu bomo poizkusili upoštevati tudi vaše pripombe.

Zapisali ste prava zastopnika in uvoznika za Samsung, vendar ponudba na njuni spletni strani morda ni povsem posodobljena, tako da se o dejanski dobavljivosti njihovih diskov raje prepričajte po telefonu.

Daniel

Nisem vaš naročnik, ker sem šele računalniški začetnik, pa vseeno.

Mercator prodaja DVD predvajalnik in snemalnik Samsung 120 po 59.990 tolarjev. Mi lahko, prosim, sporočite, katere so njegove pozitivne in tudi negativne lastnosti, da se bom laže odločil za nakup?

Doma želim presneti veliko filmov s kaset VHS (že tako večino snemam na "long play") in s tem zmanjšati zalogo v omari, ki postaja že premajhna, pa tudi po kabelski tv so včasih zanimive oddaje, ki bi jih rad posnel zase in za otroke.

O samostojnih DVD snemalnikih še nismo pisali, tako da vam o tem modelu ne moremo povedati nič konkretnega. Preizkusa teh naprav se bomo lotili v novem letu.

Opozorimo pa naj, da presnemavanje "long play" kaset VHS na DVD ne bo enostavno. Na DVD gre v dovolj dobri kakovosti največ dve uri video gradiva, "long play" kasete VHS pa lahko "trajajo" tudi 8 ur.

Treba bo torej kar nekaj dela in "razbijanja" na več DVDjev.

Matjaž

V prejšnji številki sem bil zelo vesel članka o RSS in sem si takoj namestil enega izmed bralnikov. Presenečen pa sem bil nad zelo kratkim seznamom slovenskih spletnih mest, ki podpirajo ta novi "novičarski" protokol. Je morda kje seznam res vseh takih spletnih strani?

Najbolje bo, če povprašate kar google. Vtipkajte:

rss site:.si

Mojca

Mnogokrat imam opravka z branjem raznih dokumentov v obliki PDF. Seveda jih je mogoče brati na zaslonu prenosnika, a je to navadno nerodno in še zaloge energije zmanjka (npr. pri poletih), ali pa na papirju, a je to nerodno zaradi dodatne teže pri prenašanju.

Ali je na voljo kakšna aparatura za branje takih dokumentov? Nekaj takega kot iPod, kamor bi človek naložil članke v obliki PDF, jih odprl na avtobusu ali letalu in prebral stran ali dve?

Še najbliže vašim željam bo ročni računalnik (PocketPC), v katerega lahko namestite Adobov bralnik PDF. Res pa je, da tudi tako branje ne bo tako zelo varčno z energijo, kot bi želeli. Odvisno od modela boste PDFje lahko brali do 10 ur.

Mitja

Po elektronski pošti od kolegov dobivam razne filmčke in kar redno se mi dogaja, da se kateri izmed njih noče prikazati oz. predvajati. Zakaj in kako lahko to popravim?

Filmčki so stisnjeni z različnimi algoritmi, imenovanimi kodek ali, ang., codec (Coding/Decoding). Z različnimi kodeki lahko avtorji naredijo filmčke različnih dolžin in kakovosti, vendar mora imeti tudi ciljni računalnik nameščene ustrezne kodeke, ki znajo filmček ustrezno odkodirati. Če jih nimate, se predvajalnik noče odpreti, sporoči napako ali pa prikazuje črn zaslon, medtem ko lahko poslušate zvočni del filma (ali nasprotno). Kodekov in njihovih podvrsti je silno veliko (Divx, Xvid, MPEG-1, MPEG-2, Indeo...), najti in namestiti si vse, pa je skoraj nemogoče opravilo. Zato so na voljo paketi, v katerih so bolj ali manj vsi kodeki na kupu. Najboljši med njimi je Klite, ki ga najdete na različnih naslovih (ki se za povrh spreminjajo). Najlaže ga je poiskati v Googlu, in sicer z iskalnim nizom:

K lite codec

Maksimiljan

Naročnik sem že vrsto let, zato sem pri spodnjih vprašanjih pomislil na vas.

Zanima me, kje bi bilo mogoče dobiti radijski sprejemnik (prenosni, kasetofon), ki bi sprejemal FM/AM in/ali še VHF, UHF, HHF TV valove, se pravi televizijske valove.

Tak sprejemnik bi bil meni pa tudi drugim gledalcem/poslušalcem zelo koristen pri prenosih športnih dogodkov, kjer je komentar dovolj dober, da slika ni nujno potrebna. Ali pa pri prenosih, kjer je pomembna vsebina, sliko si pa lahko predstavljamo, npr. zasedanje DZ RS itd.

Še drugo vprašanje: namestil sem RealPlayer, zdaj pa ugotavljam, da sem "vezan" za računalnik, čeprav bi mi za spremljanje dogodkov zadostovalo predvajanje zvoka. Da bi se lahko prosto gibal, opravljal drugo delo v drugem prostoru, vas sprašujem, ali je kakšna naprava, ki bi brezžično prenesla zvok (ne na slušalke, temveč na zvočnike).

Na www.amazon.com prodajajo tudi take radie. Npr. Sony ICF-M410V, Grundig S350 ali kateri od modelov Sangean (cene znašajo od 40 dolarjev naprej).

Glede drugega vprašanja: na voljo so izdelki, ki brezžično prenašajo video in avdio signal. Morda bi vam tak izdelek koristil, čeprav prenaša tudi video, ki ga ne potrebujete. Na trgu jih je kar nekaj, naj omenimo Avermedia Aversender (www.avermedia.com) ali Trust A/V Transmitter (www.trust.com).

Jože

V kratkem nameravam kupiti tiskalnik in optični bralnik, ker pa se na te naprave ne spoznam prav dobro, ponudba pa je zelo velika, vas prosim, da mi pomagate z nasvetom.

Optični bralnik bom uporabljal predvsem za branje diapozitivov ali sivinskih negativov, tiskalnik pa za tiskanje fotografij do formata A4. Gre predvsem za domačo rabo in v manjši količini (nekaj fotografij na teden).

Hitrost izpisa ali branja NI pomembna, pomembna je kakovost branja in izpisa fotografije.

Zanima me, kaj je bolje glede kakovosti: večnamenska naprava ali dve ločeni napravi? Ali npr. tiskalnik in bralnik v večnamenski napravi zagotavljata enako kakovost kot posamezna komponenta? Cenovno je najbrž približno enako?

Pri branju diapozitivov/negativov se navadni ploski bralniki obnesejo slabše od namenskih bralnikov za negative in diapozitive. To še posebej velja za bralnike, vgrajene v večnamenske naprave. Ti so po zmogljivosti navadno primerljivi z nižjim razredom ločenih bralnikov, pri večini večnamenskih naprav pa branje diapozitivov in negativov ni mogoče (so pa seveda tudi izjeme). Zato vam bolj priporočamo ločeno kombinacijo optičnega bralnika in tiskalnika, če le imate dovolj prostora na mizi.

Med foto tiskalniki je trenutno najboljša izbira Hewlett-Packardov PhotoSmart 8250, ki ponuja dobro kakovost fotografij in hkrati zelo nizko ceno izpisa, tako črnega kot barvnega. Ni najcenejši, stane skoraj 50 tisočakov, a nekoliko višjo ceno odtehta ugodna cena barvila. Če boste fotografije tiskali v večjih količinah, vas opozarjamo, da je izpis fotografij na tiskalnik drag in da se (sploh pri formatu 10 × 15 cm) fotografije bolj splača razvijati (najcenejše razvijanje stane 20-30 tolarjev za fotografijo, tiskanje doma pa okoli 100-150 tolarjev za fotografijo, če upoštevamo tudi ceno papirja).

Med optičnimi bralniki se je na našem preizkusu najbolje odrezal Epson Perfection 2580 Photo, ki pa žal ni več naprodaj. Njegov naslednik, 3170 Photo, je po tehničnih značilnostih še nekoliko zmogljivejši, po ocenah v spletu pa kaže, da gre za podobno dober bralnik, tako da vam ga priporočamo. Sivine zajema s 16-bitno globino (se pravi, da prepozna 65535 sivih odtenkov). Če se vam zdi 50 tisočakov za optični bralnik preveč, je dober nakup tudi Canon 4200F, ki pa se malo slabše odreže pri zajemanju diapozitivov. Sivine zajema s 16-bitno globino, vendar pred pošiljanjem slike računalniku globino zmanjša na 8 bitov, se pravi na 256 odtenkov.