Pisma bralcev: november 2007

Canon o članku o kartušah

Z vsebino članka o kartušah se popolnoma strinjam.

Manjka le informacija, o kateri bi vedeli več povedati serviserji. Ko se tiskalniki zaradi neustreznih črnil in več čiščenj, kot je treba, zapacajo in je potreben servis veliko prej (če se račun sploh izide - glede na nizke cene tiskalnikov v spodnjem segmentu). Serviser sicer lahko vedno ugotovi, ali je bil uporabljen original ali ne (že po umazaniji znotraj tiskalnika in vonju, pri novejših modelih s čipi pa sploh ni težav).

Na servisnem izpisu se na primer vidi, kolikokrat je bila kartuša zamenjana, kolikokrat vzeta ven in vložena noter, koliko je bilo čiščenj glede na izpisano število strani ...

Za okrog 80 % okvar tiskalnih glav je kriva zamašitev z neustreznim črnilom. Verjetno pa obstajajo črnila, ki delajo tiskalniku večjo ali manjšo škodo.

Primož Kovič

OPP Product Support Specialist

Canon Adria d.o.o.

Digitalna potrdila, brezplačno

Prebral sem članek Moj virtualni uradnik. Strinjam se z vami, le z besedami "državljanom razdeliti digitalna potrdila. Brezplačno." ne. Ker sem bil nekoč zaposlen pri nekem overitelju in naredil magisterij iz podobne teme, bi dodal naslednje.

Kot prvo, potrdila za državljane pri SIGEN-CA so tako ali tako brezplačna. Le osebno se moraš tam oglasiti. Nisem pa prepričan, da bi nam država lahko kar tako razdelila potrdila. Če bi se kako izognili osebni identifikaciji in podpisu, kako bi se pa temu, kateri e-naslov želi državljan na potrdilu? Pa tudi, če bi potrdilo dobili tako enostavno, polovica prebivalstva sploh ne ve, kaj to je in kaj s tem početi. Zato sem prepričan, da je rešitev v elektronski osebni izkaznici (e-OI). V tem primeru bi neuki uporabnik kar začel uporabljati storitve in preskočil mučno poglavje o digitalnem potrdilu, overiteljih in namestitvi. Morda mu sploh ne bi bilo treba vedeti, da ima potrdilo. Le državljane bi morali prepričati v e-OI in jih prisiliti, da bi jo prevzeli, ne da bi čakali na potek veljavne izkaznice. Na primer (izmišljujem si primer), morala bi biti brezplačna, imetniki pa bi prejeli bralnik in brošuro s seznamom storitev, tudi komercialnih, ki bi sofinancirala izdajo. Zgled za e-OI je Estonija, kjer ima e-OI več kot 65 % prebivalstva in kjer je tako visok delež tistih, ki oddajo dohodnino prek spleta, in kjer so izvedli e-volitve. Oba pa se seveda lahko sprašujeva, kdaj bo to pri nas ...

Aleš

Vaše pripombe gotovo držijo, se pa v članku nisem želel spuščati v podrobnosti, saj je načinov, kako državljane "prisiliti" v e-poslovanje, več. Vsekakor je povečanje dostopnosti digitalnega potrdila nujno za popularizacijo e-uprave. Zloženke pridejo potem. Dalje, četudi je Sigenca zastonj, je za popolno uporabo treba vendarle plačati še varni poštni predal, to pa kaže, da je želja po zaslužku vendarle močnejša od želje po širitvi mreže uporabnikov. Pošta Slovenije je 100 % državno podjetje.

Kajpada smo tudi mi imeli v mislih prav estonski način, z osebnimi izkaznicami, ki ga je tudi minister Virant pred časom že omenjal in obljubil, da bodo stvari šle prav v tej smeri. Država bi to lahko izpeljala tako, da bi državljanu ob prvem pravnem poslu, ki bi ga imel z njo, izročila paketek, ki ga omenjate. Ali pa ga poslala kot evro kalkulatorje.

Ključen je namreč moment: "le osebno se moraš tam oglasiti". Po službi nas vse kliče toliko pametnejših stvari, da se preprosto ne zganemo. Za začetek bi bilo najceneje, če bi bil poslej vsakemu obrazcu, ki ga potrebujemo za občevanje z državo, pripet formular za digitalno potrdilo. In zloženka. Vsakdo bi v trenutku, ko ravno stoji v vrsti, morda raje napravil ta korak. Vpisal bi svoj e-poštni naslov, se identificiral in podpisal ter oddal, skupaj z rečjo, ki jo je urejal, in to pri vseh okencih javne uprave v najširšem smislu, torej tudi pri, recimo, notarjih. Seveda brez kakršnegakoli stroška, takse ipd. Overovitelja se pač izbere na javnem natečaju.

Glede namestitve certifikata in nadaljnje uporabe v vseh starostnih in izobrazbenih skupinah pa Slovencev ne bi podcenjeval. Če smo se vsi naučili tako kompleksnih zadev, kot je napoved dohodnine, bi bržkone šlo tudi z nečim, kar dolgoročno olajša življenje.

Dare Hriberšek, Monitor

Recikliranje računalnikov?

V iluziji, da kdo pri nas reciklira stare PCje, sem "zguglal" edino intervju s Samom Kuščerjem v Mladini. Ali je kdo pri nas, ki se s tem ukvarja?

Primož

Če je, mi ne vemo zanj ;)

Vemo pa, da velja zakon, po katerem so vam ob nakupu novega računalnika v trgovini dolžni vzeti starega.

Res pa je, da tega v marsikateri trgovini še ne vedo. Ne dolgo tega je eden naših sodelavcev nič hudega slutečemu prodajalcu v Harvey Normanu ob nakupu novega (LCD) monitorja dostavil starega (katodnega ;). Prodajalec je izbuljil oči, poiskal nadrejenega, ki je tudi izbuljil oči in izjavil, da je to prvi tak primer. In na koncu monitor vendarle vzel.

Fotoaparat za delo v arhivu

Rad bi si kupil digitalni fotoaparat. Moja edina posebna zahteva je, da bi lahko z njim fotografiral besedilo različnih dokumentov v arhivu. Kot zgodovinar imam namreč pogosto opraviti z arhivom, kjer je edina možnost fotokopiranje dokumentov, to pa je drago in zamudno (skener tudi odpade).

Kar se tiče drugih funkcij, sem manj zahteven, oziroma fotoaparata ne uporabljam zelo pogosto, zato tudi ne bi preveč investiral (do 300 EUR). Morda kakšno potovanje ali kaj podobnega, a nič kaj zahtevnega.

Prosil bi vas, če mi lahko daste nekaj osnovnih navodil, katere fotoaparate naj sploh gledam (široki kot, ISO, ročno ostrenje, megapike, kaj je sploh pomembno?), da bi si kupil takega, ki bi mi za moje potrebe dobro služil.

Jernej

Nekaj fotoaparatov sicer ima tudi poseben program, namenjen prav slikanju dokumentov, vendar se to izkaže kot nepotrebno. Bolj pomembno se nam zdi, da ima možnost nastavljanja beline (white balance), torej da nam fotoaparat pusti to spreminjati (večina aparatov to dopušča, nekaj cenejših pa tudi ne, načeloma to vedno omenimo v besedilih). Glede preostalega pa:

- megapike: 5 megapik bo več kot zadostovalo;

- kot: ni pomemben, ob fotografiranju pač premaknete fotoaparat tistih nekaj cm gor-dol. Priporočamo pa, da uporabljate srednji zum, saj imajo objektivi tam najmanj popačenj (to načeloma velja za vse objektive);

- ISO: visok (recimo do 1000) pride zelo prav ob slabi svetlobi, pri fotografiranju dokumentov to ni težava. Spet naj fotoaparat podpira nastavljanje tega. Če podpira nastavljanje beline, bo podpiral tudi to;

- ročno ostrenje: je na kompaktnih fotoaparatih povsem neuporabno ... Zaslon je premajhen in preslab, da bi na njem lahko videli, kaj je ostro in kaj ne, predvsem pa se ga upravlja z malimi gumbki, ki so pač "digitalni" in ne morejo nadomestiti ročnega občutka.

Lahko bi rekli, da bi bil kak Canonov Ixus 60 čisto dovolj dobra izbira, zadostuje vsem pogojem.

Pri takem "skeniranju" so sicer barve (in belina) manj pomembni, če fotografije obdelamo še s Photoshopom. Najprej sliko predelamo v črno-belo, malo povečamo kontrast, po želji pa še malo poostrimo.

Težave z makrom iz Nasvetov

Kot dolgoletni naročnik vaše revije želim pohvaliti tudi vašo rubriko Nasveti, ki jo vedno med prvimi preberem. Rešitev Avto BCC v Outlooku, ki ste jo predstavili v zadnji številki, pa je brezplačna rešitev tistega, kar sem že dalj časa iskal.

Vljudno vas naprošam, če mi lahko svetujete, kaj bi lahko bilo narobe, saj sem natipkal natančno po vaših navodilih iz revije, tudi shranil z ALT+Q, pa mi nikakor ne deluje. Polje BCC vedno ostane prazno.

Morda je kriva različica Outlooka? Moj je 2003.

Marko

Ni kriva različica Outlooka. Verjetno imate nastavljeno prepoved izvajanja makro programov. To lahko popravite tako, da v menujski vrstici Outlooka izberete Orodja|Makro|Varnost in v pogovornem oknu Varnost na listu Stopnja varnosti izberete možnost Srednja.

Koliko porabi zaslon?

Potrebujem nasvet glede nakupa prenosnika. Sem študent arhitekture in potrebujem prenosnik z dokaj zmogljivo grafično kartico, a ne sme biti predrag (do 1300 EUR). Sam sem razmišljal o Toshibi Satellite A200-1AX ali Satellite P200-16V. V osnovi imata iste značilnosti, le zaslon je pri P200 večji. Zanima me, kako je poraba odvisna od velikosti zaslona.

Damir

Razliko v porabi med 15,4- in 17-palčnim zaslonom je težko oceniti brez konkretnega preizkusa obeh omenjenih modelov. Po naših izkušnjah pa bi okvirno razliko lahko ocenili na 10-20 % večjo porabo 17-palčnika, kar odpade predvsem na račun večje površine, pa tudi ločljivosti matrike LCD.

Kateri monitor?

Spoštovani, kupujem monitor za domače potrebe (torej poleg pisarniškega dela tudi precej za igre). Zato sem se oprl na vaše teste monitorjev v junijski številki. Kolebam med Viewsonicom VX2235WM in Samsungom 226BW. Po vaših testih ima Viewsonic najboljše povprečno barvno odstopanje, Samsung pa skoraj najslabše v razredu. Res pa je, da so ocenjevani drugi tipi monitorjev. Ali lahko rezultate vaših testov prenesem na moj izbor? Samsung iz mojega izbora ima namreč precej boljše tehnične specifikacije od Viewsonica. Ali to vpliva na barvno odstopanje?

Aleš

Kakovost zaslona LCD se med posameznimi modeli, pa tudi med posameznimi serijami istega modela (!), lahko precej razlikuje, zatorej je težko posplošiti, da je zaradi nekega določenega (slabega) modela monitorja kar cela serija monitorjev nekega izdelovalca zanič.

Glede vaše izbire: menimo, da sta oba omenjena monitorja povsem dobra za dela, ki ste jih omenili. Tako bo na koncu verjetno na odločitev vplivala cena in pa dobavljivost pri vašem prodajalcu.

Intelovi procesorji

Prosim za pojasnilo, ali je za oznakama 6300 in 6320 isti procesor. Enako me zanima za 6400 in 6420. Če so razlike, mi, prosim, navedite, kakšne.

Valter

Procesorja sta v osnovi enaka, razlikujeta pa se po količini drugonivojskega (L2) predpomnilnika - pri procesorjih 6x00 je tega za 2 MB, pri 6x20 pa kar 4 MB.

Seznam vseh Core 2 Duo procesorjev z njihovimi lastnostmi pa najdete tule:

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Intel_Core_2_microprocessors.

Težave s Pinnacle/Dazzle

Dare Hriberšek je v junijski številki pripravil test tv tunerjev. Meni na novem računalniku ne uspe uspešno namestiti tv tunerja Pinnacle Dazzle TV Mobile. Pa me zanima, ali se spomni, kako je rešil težave, da ga je uspešno namestil.

Z vsemi Pinnacli smo imeli zelo hude težave. Na kar nekaj računalnikih nam ni uspelo, šele v zadnjem trenutku se nam je ob pomoči uvoznika to na enem posrečilo.

Predlagam, da pokličete uvoznika (Domex) in prosite za pomoč.

Če boste povedali, da smo vas k njim napotili mi, bo gotovo tudi pomagalo ;)

Nezaščiteni TIS

Sporočam vam, da sem z Googlom prišel do zanimive strani:

http://tis.telekom.si/_Allrecords/allRecords1.html

Na njej so neposredne povezave do vseh ljudi/podjetij/telefonskih številk, ki so navedene v Telekomovem telefonskem imeniku. Zelo primerno, če bi si kdo rad naredil osebno bazo telefonskih naročnikov in njihovih podatkov ...

Primož

Zelo zanimivo in hkrati žalostno ... Sicer pa je Google za taka iskanja nezaščitenih strani zelo primeren. Pravzaprav je v rabi že kar izraz za tako početje - Google Hack. Še bolje, kar sam Google je izdal program Google Hacks, ki še dodatno poenostavlja taka iskanja.

Zelo hitro smo našli še nekaj takih slovenskih strani, ki zagotovo ne bi smele biti javne.

Katero zvočno kartico?

V kratkem bi rad kupil zunanjo zvočno kartico za prenosni računalnik (USB ali PCMCIA), ki bi jo uporabljal zgolj za predvajanje midi datotek.

Zvok midijev, ki se predvaja s klaviatur, je bistveno boljši kot s cenene zvočne kartice. Bolj je mehek in z več učinki. Zato me zanima, ali mi lahko svetujete, katera zvočna kartica ima kakovosten zvok predvajanega midija?

V internetu sem gledal model Creative Audigy 2ZS PCMCIA, a nisem povsem prepričan, da je za moje potrebe dobra rešitev.

Andrej

Za solidno rešitev predvajanja midi datotek so sicer kartice tega ranga zadovoljive in neprimerno boljše kot katerekoli integrirane rešitve, za  resno ukvarjanje s tem pa je vsekakor potrebna boljša kartica od omenjene. Vse je seveda odvisno od tega, kako resno se s tem ukvarjate. Za amatersko (nedeljsko) ukvarjanja s tem je Audigy 2 zelo solidna izbira (je pa res, da v tem rangu ni ravno veliko konkurence pri zunanjih karticah).

Predlagamo, da morda razmislite o zunanjih USB rešitvah podjetij Terratec in Yamaha, če so cene za vas sprejemljive. Žal je te kartice pri nas malo teže dobiti. Ampak - saj smo v Evropi, ne? Ogledati si velja modele (vse kartice omogočajo tudi kakovostno snemanje):

- Terratec Phase 26 USB 24 Bit 96 kHz Audio MIDI USB Interface (stane od 120 do 150 EUR); ima USB vmesnik;

- Yamaha GO 44 FireWire; ima firewire vmesnik.

Če se torej ne ukvarjate s tem skrajno resno in vam je zelo pomembna tudi mobilnost, bi utegnil Audigy 2 ZS PCMCIA popolnoma zadoščati. V nasprotnem primeru bo treba seči precej globlje v žep, saj ni drugih spodobnih kartic po podobni ceni.

Datoteke, ki se ne dajo zbrisati

Zadnje čase je vse več datotek na diskih (winXP), ki jih ni mogoče zbrisati.

Če namreč PC dvignem v osnovnem OS (c:\) in želim zbrisati kramo na (d:\), kjer je sekundarni OS, ne gre. Format sicer deluje, pa vendarle, firbec mi ne da miru.

Npr.: D:\Windows\system32\Macromed\Flash\.

Denis

Skoraj zagotovo je težava v pravicah do dostopa do datotek oziroma imenikov.

Imenik ima nastavljeno, da imajo lahko do njega dostop le določeni uporabniki "onega drugega" operacijskega sistema, medtem ko uporabniki trenutno aktivnega operacijskega sistema ne morejo vanj. Pomaga, če pri nastavljanju pravic takega imenika dostopa izberete "take ownership" in potem nastavite še, da ima do imenika dostop "vaš" uporabnik.