Pisma bralcev: oktober 2006

ADSL za marsikoga ni dosegljiv

Najprej vas lepo pozdravljam. V vaši reviji ste na veliko pisali o širokopasovnem internetu ADSL, VDSL oziroma ADSL-2 in o tem, koliko ponudnikov je na izbiro. Vendar eno leto po tem (septembra 2005 ni več pogoj ISDN) nekateri, ki smo se pripravljeni priključiti, tega še vedno ne moremo, češ da Telekomovo omrežje tehnično ni zmožno. Govorim o navadnem ADSL do 1 Mb/s, kaj šele kakšni internetni TV.

Prijavil sem se pri internetnem ponudniku Amis in tudi drugih, pred kratkim smo komaj izvedeli, da v centrali ni prostora za montažo preklopnikov (DSLAM). Stanujem v okolici Maribora (10 km), 2500 m od telefonske centrale (podatek Telekoma, dolžina kabla do hiše). Na voljo je samo ISDN ter klicni dostop do interneta, kot sami veste, pa si danes s tem kaj dosti ne moreš pomagati. Najbolj me moti Telekomov odnos do strank, njihovi operaterji ne vedo povedati, kaj je vzrok ali kdaj bo sploh mogoče to, kar smo pripravljeni plačati. Zato je toliko bolj ironično, ker tu ni kabelskega omrežja, sicer se ne bi obremenjevali s Telekomovo tehnično nezmožnostjo. Mislim, da bi morala država kaj narediti na tem področju, da bi bila prednostna območja tam, kjer ni kabelskega omrežja, zato ker mi na podeželju nimamo izbire tako kot v mestih. Sprašujem se, kaj se bo zgodilo s tem omrežjem, če bo na voljo brezžična povezava, ki zajema telefon, tv in internet po 8000 tolarjev skupaj. Ljudje se bodo odjavili od Telekoma in ali se bo splačalo potem vzdrževati to omrežje, če bo v njem par naročnikov (zima - trganje kablov, poleti udari strele v drogove, ko telef. kabel zgori), bo to racionalno? Telekom je kar nekaj let v zaostanku za drugimi evropskimi operaterji (kar nekaj let prepozno, da ISDN ni več pogoj za internet). Tudi ni več opaziti kakih številk o veliki rasti priključkov ADSL. Jaz osebno ne potrebujem interneta tako nujno, nerodno postane, ko naletiš na kak dober program, ki ga je treba registrirati prek neta, potem pač uporabljam skregane programe - piratske. Ko mi bo država zagotovila, da mi ne bo več treba uporabljati ukradene robe, bomo lahko rekli, da je Slovenija dobro internetno razvita država in primerljiva z drugimi v EU.

Hotel sem samo podati pogled na to, kako je s tem na slovenskem podeželju. Ni se še kaj dosti spremenilo, kot da še ne bi bili v EU. In želel sem predlagati, da bi pisali o tem tudi v prihodnosti.

Tone

Turbo znova - končno!

Tega, kar se je dogajalo v zadnjih dvajsetih letih na področju programiranja, ne bom nikoli razumel?! Razumem (tudi, ko sem bil mlad sem razmišljal "binarno"), da se je svet programerjev/njihovih hiš obračal na majhna in velika podjetja ter korporacije v smislu njihovega optimalnega delovanja na področju informatike in računalništva.

Nikoli pa ne bom razumel, zakaj se je moral ustaviti razvoj programiranja za ljubiteljske programerje, študente in posameznike, ki so želeli razvijati te programe za dom, kjer bi naši računalniki obdelovali podatke in informacije z zbirkami, ki bi si jih razvili sami, ker bi bile specifične za naše programe, ki smo si jih sestavili sami.

Ogrodja .net ne potrebujem, zato ga zavračam, ne zato, ker je Microsoftov. Obrnil sem se na "odprto kodo", ki šele v zadnjem času ponuja bolj resno tudi orodja za "ljubiteljske programerje" in tudi "seniorje", ki se za nič na svetu nismo pripravljeni odpovedati programiranju. V svoji mladosti sem bil skoraj bolj zaljubljen v svoje žepne programske računalnike kot v mlada razgaljena dekleta (hej, nisem gej, čeprav jih spoštujem, tudi zato, ker trdim, da predstavljajo del zakonitosti Narave).

Sam sem/bom pripravljen takoj uporabljati Turbo Explorer, če se ga bo dalo uporabljati doma, tudi Turbo Professional bi takoj kupil za 100 dolarjev, nisem pa pripravljen dati zanj 500 dolarjev!

Vaš članek me je tako navdušil, da sem vam moral takoj odpisati in hkrati izraziti željo, da bi to zadevo spremljali še naprej. Čeprav mi po prometni nesreči spomin ne deluje več tako, kot bi moral, se programiranju za svojo dušo ne bom nikoli odpovedal! In ker sem si v prometni nesreči poškodoval tudi oči, sem moral zdaj vse to še enkrat natipkati, ker sem v vašem naslovu spregledal, da manjka pika pri "monitor.si" (in mi je vaš strežnik zavrnil to moje e-pismo), pa čeprav sem šel trikrat skozi besedilo.

Branko 

Grafična kartica=grafični procesor?

V marčevski stevilki Monitorja sem zasledil obširen test grafičnih procesorjev. Nikjer pa nisem zasledil primerjave med grafičnimi karticami. Ali to pomeni, da sama kartica ne igra (velike) vloge pri hitrosti, temveč le procesor (to bi mi bilo še najbolj všeč). V službi namreč potrebujem zelo zmogljivo kartico, ki mi bo računala realtime konvolucijo slik. Poleg tega me zanima, zakaj nikoli ne podate podatkov o delovanju v Linuxu? Že v članku omenjate, da je veliko odvisno tudi od gonilnikov, zato bi bilo zelo lepo videti obnašanje opreme pod tem čedalje bolj (upam, da ne fantaziram ;)) priljubljenim OS. Vsekakor je težko reči šefu, da bi rad grafično kartico, ki morda sploh ne bo delovala.

Gregor

Res, sama grafična kartica ne igra velike vloge, nekolikšno pa vendar. Razlike se zreducirajo bolj ali manj le na to, kakšna je frekvenca grafičnega procesorja na kartici in kakšna je frekvenca dostopa do vgrajenega pomnilnika. To dvoje (in vrsta nameščenega hladilnika) pogojuje tudi to, kakšne so možnosti dodatnega navijanja hitrosti. Vendar lahko za veliko večino smrtnikov posplošimo - grafična kartica je enako grafični procesor.

Nezanesljivost programov za obdelavo videa

V programu Ulead Studio 7.0 sem naredil video, ki je dolg slabi dve uri. Izdelani MPEG zasede 4,6 GB. Ko dam v izdelavo DVD, mi Ulead Movie Factory sporoči, da bo potreboval 4,9 GB, torej film na DVD ne bo šel. Prav, zmanjšal sem bitno hitrost. Končni MPEG je bil potem dolg 3,93 GB, a movie factory še vedno sporoča, da bo potreboval 4,9 GB. Kaj naj naredim? Za vse skupaj sem zapravil dva dni. Ali sem kriv jaz ali imam kaj narobe nastavljeno ali pa nihče resno ne uporablja teh programov, da o takih težavah ni slišati? Ali vi pri testiranju na take neumnosti niste naleteli? Jaz uporabljam računalnk že več kot deset let in imam pri obdelavi videa vedno iste probleme: zanič programska oprema, ki naj bi služila temu namenu, a se z njo ne da resno delati. Če posnameš eno uro videa, je vse v redu, dve uri sta že problem. In taki programi niso sposobni samodejno ustrezno prekodirati videa, da bi šel na DVD. Še dobro, da sem ta program dobil na preizkus, ker bi sicer šel naravnost nazaj v trgovino.

Marjan

Žal se moramo glede kakovosti programov za domačo obdelavo videa z vami strinjati - so pod vsako kritiko. Pa vendar - da niste morda pozabili kljukice pred izbiro "do not convert compliant MPEG files"? V tem primeru namreč spreminjanje bitne hitrosti ne koristi, kajti program še vedno poskuša zapeči prejšnjo, že narejeno datoteko MPEG.

Fotoaparat kot spletna kamera

Smo grafično podjetje (Cetis) in se obračam na vas po pomoč. Povabljeni smo za podporo pri izdelavi registracijskih kartic na mednarodni konferenci. Registracijske kartice smo izdelovali že tudi na Slovenskem oglaševalskem festivalu. Težava pa je v tem, da takrat, ko smo zajemali slike na kraju dogodka, zajete slike niso bile dovolj dobre kakovosti in zato potem tudi kakovost kartice ni bila na dovolj visoki ravni za tak festival oziroma konferenco. Slike smo zajemali s spletno kamero Logitech QuickCam Sphere. Zanima me, ali je še kakšna spletna kamera z višjo ločljivostjo, s katero bi lahko zajemali slike, ali pa je mogoče s kakšnim digitalnim fotoaparatom zajemati slike, ko je priključen na računalnik. Jaz sem poizkusil s Canonom Ixus 40, vendar z njim ni mogoče slikati oziroma zajemati slike, ko je priključen na računalnik.

Matjaž

Kombinacija digitalne kamere in spletne kamere je bila včasih priljubljena kombinacija pri digitalnih fotoaparatih aparatih nižjega razreda, nato pa je to kar nekako poniknilo.

Med takimi izdelki tako trenutno najdemo Pentaxove fotoaparate, recimo: Pentax Optio 50L in Optio 60,  pa nekatere Praktice (Digicam 3, Praktica Slimpix, Slim 500, Slim 5...), pa Fujifilm FinePix S3000, Fujifilm FinePix F440, Fujifilm FinePix F450, Fujifilm FinePix S3100, Konica Minolta Dimage X50, Leica M3 4.0 in nekaj manj znanih znamk, kot so Vivitar 3350B, Argus QuickClix 3185, VuPoint DC-ST12S-VP, Mustek MDC 500, Minox Digital Classic Camera, DXG-568....

Teh izdelkov je kar nekaj, je pa res, da podatka o tem, da lahko aparat rabi tudi kot spletna kamera, ni vedno najti v  specifikacijah.

Kako do podatkov po izbrisanem uporabniškem računu?

Doma imamo računalnik PC z nameščenim XP. Uporabljamo ga trije. Pred kratkim si je sin po pomoti odprl uporabniški račun, ki se je zdaj pokazal ob vsakem vklopu računalnika. Seveda je bilo to moteče, saj se nalaganje tu ustavi, treba je pritisniti Enter, da se nalaganje nadaljuje (gesla ni).
Logično je bilo, da smo to uporabniško ime hoteli izbrisati. To smo storili prek "sistemska orodja, lokalni uporabniki in skupine" in v uporabnikih brisali uporabniški račun. Zadeva se je izvedla, računalnik se je spet zagnal, prijavno okno pa je ostalo. Razlika je bila le v tem, da je računalnik v prijavnem okencu izbrisani uporabniški račun spet zahteval, po vnosu podatkov pa je sporočil, da je neznan. Seveda je bil računalnik blokiran, saj mimo te vnosne maske ni šlo. To smo nekako rešili tako, da smo uporabili star uporabniški račun, ki je še bil v računalniku. Seveda pa nas je šokiralo kasneje, saj je bilo vse spremenjeno. S tem smo se nekako sprijaznili, malo dobre volje in dela, pa se je uredilo. Največji problem pa je bil pri elektronski pošti, saj smo prek tega uporabniškega računa komunicirali vsi. Izginilo je prav vse: vsi stiki, e-pošta, priponke, dodatne mape itd. Pričakal nas je čisto prazen, nedolžen Outlook....
Vprašanje: ali ostanejo v računalniku po takem brisanju še kje zapisani ti podatki oz. elektronska pošta in če, kje so, kako jih je mogoče obnoviti (na strežniku pošta ni dosegljiva).

Franc

K sreči se ti podatki z diska ob izbrisu uporabniškega računa ne zbrišejo, le vidni niso več.
Če greste z raziskovalcem v imenik c:\Documents and Settings, boste našli vse nastavitve vseh uporabniških računov. Med njimi bi moral biti tudi vaš "izbrisani".

Načeloma si lahko podatke rešite tako:

- da se v računalnik prijavite z nekim tretjim uporabniškim imenom (npr. test), ki si ga seveda prej naredite in mu dodelite upravljavske pravice;

- z raziskovalcem greste v c:\Documents and Settings\izbrisani_uporabnik;

- podimenik Aplication Data, v katerem so podatki Outlook Expressa, prekopirate v imenik c:\Documents and Settings\novi_uporabnik.

Odjavite se iz sistema in se znova prijavite vanj z vašim sedanjim uporabniškim imenom (novi_uporabnik v zgornjem primeru).

Če je šlo vse po sreči, bi moral Outlook Express zdaj biti spet "poln". Če uporabljate "pravi" Outlook, ki je del Offica, pa to ne bo dovolj in bo najverjetneje treba brskati tudi po registru, a vam tega ne priporočam.

Iz VHS v računalnik

Zanima me, kaj potrebujem, če želim posneti kak film z videokasete na osebni računalnik. Ali pri tem potrebujem tv kartico ...

Philip

Da, potrebujete bolj ali manj le tv oz. video kartico in ustrezen program.

O tem smo pisali v lanski poletni številki.

Hitrost grafike v prenosnikih

Iskal sem že po internetu, pa nisem našel nič pametnega. Ali je morda na voljo kak preizkus integriranih grafičnih naborov za prenosnike (Intel, Ati, Nvidia in Sis)? Rad bi vedel, kateri nabor je najboljši. Morda bi pa lahko v Monitorju objavili tak test.

Janez

Pri naših preizkusih prenosnikov uporabljamo program 3Dmark2001 SE, katerega okrnjena različica je v spletu na voljo brezplačno. V tabeli, ki jo objavljamo na Monitorjevi spletni strani (www.monitor.si/testi.php?cat=1), si lahko za izpis nastavite atribute posameznih izdelkov, ki vas posebej zanimajo. V tem primeru predlagamo, da označite parametre "grafika", "grafični pomnilnik" in "3DMark 2001SE, privzete nastavitve", in videli boste, kateri grafični nabori so hitrejši.

Dva monitorja na en računalnik

Imam vprešanje v zvezi z razširjenim namizjem (wide desktop). Kar zadeva strojno opremo, sem bolj laik kot strokovnjak, tako da bi vas prosil za pomoč. V internetu sem prebral številne članke o "dual-displayu" in podobnem. Povsod piše, da če že nimaš take grafične kartice, ki bi imela dva izhoda (v katera bi priklopil dva monitorja), moraš dodati še eno. Resda piše tudi to, da ni pomembno, kako močna oz. zmogljiva je, temveč samo, da je.

Zdaj pa vprašanje: kako naj bi to delovalo in ali imam sploh pravo matično ploščo za to? Ok, vem, da potrebujem ali PCI ali AGP, a nekako ne vem, kako je videti... Priključeno imam tudi kartico PCTV, ostaneta mi še dve podobni vtičnici. Take  vtičnice, v katerega je vključena grafična kartica, pa nimam še enega.

Gregec

Najverjetneje bo dandanes to precej težko rešiti. Da, potrebujete grafično kartico, ki deluje na vodilu PCI. To pomeni, da ima enak vtič kot ta kartica PCTV. Vendar je danes praktično nemogoče dobiti takšno kartico v trgovini.

Poizkusite lahko le v kakšnem računalniškem servisu, če se jim morda še kje kakšna valja, morda vam jo celo podarijo...

Katera tv kartica?

Prebral sem si vaš veliki test tv kartic julija 2005. Zanima me, ali je prišlo v tem času na trg kaj novega, kar je vredno omembe?

Kupujem zunanjo tv kartico predvsem za spremljanje tv programov in če bi bilo možno, tudi spremljanje FM programa na prenosniku. Zahtev po zajemu videa ali zvoka ni. Gre samo za dobro sliko, stabilne gonilnike v okolju Win XP z vsemi popravki, preprosto in kakovostno programsko opremo ter daljinski upravljavec. In seveda za to, da bi kartica tudi čim manj obremenjevala sistemske zmogljivosti prenosnika pri gledanju tv programa.

Dejan

Žal moramo zapisati, da se Hauppauge WinTV-PVR USB2, ki smo mu na zadnjem preizkusu podelili zlati monitor, v današnjih računalnikih (oz. nadgrajenih Oknih) ne obnese več najbolje. V zadnjem času smo ga (z zadnjimi gonilniki) poizkusili namestiti v štiri različne računalnike (od tega sta bila dva prenosnika), a nam je to uspelo le na enem prenosniku. V prihodnjih mesecih sicer pripravljamo ponovitev preizkusa.

Elektronski slovarji

Rad bi kupil angleško-slovenski slovar, ki bi ga lahko namestil v računalnik. Lepo bi bilo, če bi imel tudi druge zbirke gesel (SSKJ, slovensko-angleški slovar...). Zanima me, kaj predlagate, kateri so po vašem mnenje najboljši, oziroma ali veste, kje bi o omenjenih slovarjih izvedel več.

Matija

To, kar potrebujete, prodajajo pri založbi DZS (www.dzs.si).

Dve zvočni kartici?

Zanima me, ali si lahko kupim zvočno kartico 5.1, če že imam intregrirano zvočno kartico?

Haris

Seveda, brez težav.

Kako iz kamere v računalnik?

Imam digitalno kamero JVC "mini DV" model GR-D290e. Ko hočem prenesti video v računalnik, mi ne gre, prenesem lahko slike prek usb priklopa. Zanima me, ali se sploh da video prenesti v računalnik, ali potrebuješ kakšen poseben program za prenašanje videa v računalnik iz kamere?

Haris

Potrebujete katerikoli program za obdelavo videa. Npr. Pinnacle Studio.

In seveda kabel firewire, ampak tega, sklepamo, že imate.