Pisma bralcev

Tablica s slabim sprejemom

Imam problem, ki ga nikakor ne morem rešiti, poskusil sem z raznimi forumi v spletu, a neuspešno. Kupil sem rabljeno tablico Samsung Galaxy Tab 10.1 Pro (TM-520), s katero sem zelo zadovoljen. Zaslon, hitrost, kameri, vse je odlično.

Edino, kar me moti, je slabša povezljivost Wifi signala. V primerjavi z drugimi prenosnimi aparati, ki jih imam, 6 let starim prenosnim računalnikom Lenovo, pametnim telefonom Samsung, ima za več kot polovico slabšo moč prejetega signala, kar sem meril z Wifi analyzerjem, primerjal sem Skype signal, nalaganje raznih datotek. Uporabljam Buffalo router Air station WHR G54 z DD WRT opremo, ki mi daje odličen signal, tako na dvorišču kot po celotni hiši. Ker sem tablico kupil predvsem zaradi lahke prenosljivosti, me slaba sprejemljivost moti.

O tej težavi sem bral na nekaj forumih, a brez rešitev, tudi prijatelj, ki ima enako tablico, ima slabši signal kot pri drugih napravah.

Ali je to običajno, je to značilnost tablic, samo Samsungovih tablic? Je mogoče kaj narediti, nadgraditi ...?

Enes

Samsungove težave z brezžičnim signalom so resda precej razširjene, kot ste ugotovili že sami, niso pa vedno navzoče. Imamo Galaxy Note 10.1, ki WiFi točko lovi enakovredno z drugimi napravami. Imate težave s tablico še kje drugje ali zgolj med stenami doma? Ponavadi namreč pomaga že majhna sprememba nastavitev usmerjevalnika, na primer izklop Access Control ali menjava šifriranja povezave s TKIP na AES. Je sprejem enako slab, če točki izklopite preverjanje z geslom in jo popolnoma odprete? Razen navedenih smernic vam žal težko pomagamo. Poskusili bi v drugem okolju in ob morebitni šibki povezavi tablici omogočili še korenski dostop in nanjo naložili kak drug ROM.

Vat ni enak vatu

Prebral sem Matejev članek (Matej Huš) o žarnicah z naslovom »Vat ni enak vatu«, ki je bil objavljen v Monitorju 9/15. Načeloma Matejeve trditve držijo. Pri klasičnih žarnicah z žarilno nitko bi omenil še eno malenkost: res je, da porabijo več električne energije (ker imajo slabši svetlobni izkoristek) kot kompaktne fluorescentne sijalke (varčne žarnice), a nam ta odvečna toplota osem mesecev na leto ogreva bivalne prostore in tako zmanjšuje stroške centralnega ogrevanja. Sproščene odvečne toplote torej ne mečemo naravnost »v kanto«, temveč nam osem mesecev na leto koristi. Iz izkušenj vemo, da je življenjska doba novodobnih kompaktnih fluorescentnih sijalk kljub velikim obljubam še vedno primerljiva z življenjsko dobo klasičnih žarnic. Kaj pa cena? Spomnimo se, da je nekoč 100 W žarnica stala od 25 do 40 centov, cena ustrezne kompaktne sijalke pa je danes vsaj 6 evrov ali več, torej je sijalka vsaj 10-krat dražja. Življenjska doba pa ni 10-krat daljša, in žarnica tudi ne porabi 10-krat manj energije! Torej vseevropska zapoved o varčevanju »ne drži vode«, da niti ne omenjamo težav z živim srebrom, ki imajo za posledico, da kompaktne sijalke ne moremo odvreči kar  kamorkoli, temveč le v posebne zabojnike za zbiranje tovrstnih odpadkov. In potem sledi še reciklaža, ki seveda ni zastonj.

Zaradi bistveno dražjih kompaktnih sijalk, ki resda porabijo manj el. energije, so državne malhe prišle do dodatnega denarja zaradi absolutno višjega zneska DDVja, izdelovalci pa do dodatnih denarcev, ki so jih vložili v razvoj. Vsaj upam.   

P. S.:

Morda bi foton raje kot nosilca elektromagnetne sile opisali kot kvantni delec ali energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja, ki se razlikuje od drugih osnovnih delcev (recimo elektronov), ker nima mirovne mase.

Jurij Nahtigal, Fotona

Kateri prenosni računalnik?

Na vas se obračam s prošnjo za pomoč oziroma usmeritev. Nakupujem namreč prenosni računalnik. Trenutno je na trgu veliko različnih oblik in stilov. Veliko sem že brskal, a imam (očitno) precej specifične zahteve, in ne najdem prave naprave. Moja pričakovanja so naslednja:

- neslišno delovanje (brez ventilatorjev),

- najmanj 17-palčni zaslon na dotik,

- običajne zmogljivosti,

- Windows OS,

- teža nepomembna,

- cena do 1000 evrov.

Našel sem tri zanimive koncepte, a nobeden ne ustreza vsem kriterijem:

- HP Envy x2 15: razen velikosti zaslona v celoti ustreza,

- Dell XPS 18: ima ventilator,

- Asus transformer serija: premajhen zaslon, disk »v tipkovnici«.

Je na trgu kakšen računalnik zame?

Aljoša

Take naprave žal ni, vsaj zaenkrat ne. Prenosnikov brez ventilatorjev je sicer kar nekaj, a gre večinoma za manjše, lahke naprave, namenjene zelo mobilni rabi. Denimo Applovi Airi, razni Ultrabooki (kot omenjeni Envy X2, pa kak Lenovo Yoga, Asus Transformer) in podobno. Največji, kar jih najdemo, so 15-palčni, poleg tega Envyja še kak Acerjev Chromebook 15 (a ta, seveda, nima Windows, temveč ChromeOS). Vsaj eno izmed zahtev bo torej treba omiliti – bodisi manjši prenosnik bodisi velik, a z ventilatorjem.

Večji prenosniki (govorimo o 17-palčnih) so na splošno strojno razmeroma zmogljivi, saj veljajo že za napol stacionarne. Tako imajo mnogokrat tudi zmogljivejše grafične kartice in hitre procesorje, oboje pa za seboj potegne večje segrevanje.

Kateri računalnik in – Windows 10?

Imam dve prošnji:

1. je službena: pri nas bomo nabavili nove računalnike in imamo dve izbiri: Fujitsu in Dell. Nabavili bomo 4 prenosne in 22 namiznih. Prilagam specifikacije. Ne potrebujem strokovne analize, samo mnenje, kateri znamki bolj zaupate.

2. je zame, a bo odgovor uporaben za vse: računalnik sem nadgradil na Win10. Kako pa, če se kaj zalomi z diskom ali kaj podobnega in ga moraš na novo formatirati? Kje dobiš Win10, oziroma ali lahko narediš iz delujočega sistema bootable USB, s katerega potem lahko na novo naložiš Windows (kako to narediš)?

Robert

Kar zadeva Fujitsu ali Dell, bi težko enoznačno komu dali prednost. Sploh pri specifikacijah, ki jih navajate, kaže, da so si vsi zelo podobni, torej tako prenosniki (pohvalno, da imajo SSDje) kot namizniki. Morda preverite, kakšna je možnost naknadne nadgradnje/popravil pri enih in drugih namiznikih, da ne bo čez pet let kakega presenečenja v obliki nenavadnih delov.

Glede Windows 10 Microsoft pravi, da se računalnik »prijavi« Microsoftu in je tam popisan, torej vedo, da imamo zakoniti Windows 10. Lahko ga torej brez težav znova namestimo – ko se bo računalnik povezal v splet, se bo okolje zopet aktiviralo, s tem da mora biti seveda iste različice (Home, Pro itd). To ne deluje, če v računalniku zamenjamo »preveč« strojne opreme.

Morda še to – od Windows 8 naprej (torej tudi v 10ki) je nova možnost, da se računalnik »resetira« na tovarniške nastavitve, podobno kot pri telefonih/tablicah. Torej se izbrišejo vsi programi, vse datoteke, Windows se postavi v začetno stanje. Po naših izkušnjah zadeva deluje presenetljivo dobro.

SATA-3

Bralcu, ki je v rubriki Pisma bralcev (Franko) spraševal o kartici Sata-3, prosim sporočite, naj si ogleda kartico Asus U3S6 (ugodno na ebay-u), če ima še prosto režo PCI-E x16. Sam sem pred leti uporabljal to kartico in sem s SSDjem Samsung 830 dosegal hitrosti branja okoli 350 MB/s, zapisovanje pa je bilo na ravni Sata-2 – okoli 250 MB/s. Kartica ima pa tudi dva vhoda USB-3.0. Če ga zanima le hitrejši zagon računalnika (tako kot je mene), pa je tu malo razočaranje, ker si ta kartica vzame svojih 5 sekund za prebujanje. Pa naj bo previden, ker je na uradni strani podpora le do Win7 (čeprav mislim,  da bi moralo delovati tudi v Win8.1).

Blaž