Pisma bralcev

Kateri telefon kupiti – osebno mnenje

Z zanimanjem sem prebral kratko Anžetovo kolumno z naslovom »Kateri telefon kupiti –  osebno mnenje«, ki je  bila objavljena v junijski številki Monitorja (junij/2016). Z avtorjevim mnenjem se ne morem strinjati,  ker je res zelo, zelo ozko. Torej, Anže, zapisal bom, »ne, hvala«. Kot je mogoče razbrati  iz prispevka, Anže za 99 % populacije, ki menda ne zna (ali se ji ne ljubi) menjavati »launcherjev in ROMov«, svetuje okronanega Jabolčnika (iPhone 6S), iz nasprotnega tabora pa tisto, kar je vredno ogleda, prihaja samo iz Nexusovega »hleva«. Vsa druga nadvse pestra ponudba telefonov je torej namenjena preostanku populacije.

Ker sem v preteklosti že bil lastnik Samsungov, HTCjev, Nexusa, kitajca, v en telefonov sem naložil in uporabljal CynogenMod, trenutno pa uporabljam LG (LG G3), lahko rečem, da stvar sploh ni tako kritična, kot poudarja Anže. Osebno Samsunga ne maram, ker so si vsi telefoni podobni kot »jajce jajcu«. Na njihovo androidno preobleko se hitro navadiš in z uporabo ni težav, to dokazuje tudi več sto milijonov uporabnikov po svetu. Tudi s HTCjevo preobleko nisem imel težav. Prednost Nexusov je, kot poudarja Anže, da prvi dobijo najnovejšo različico Androida, vsi drugi pa z določeno zakasnitvijo (če jo). Anže, pa je to res tako  usodno ali tragično?

»Goli Android je tudi lepši in veliko bolj pregleden in prijazen do uporabnika«, trdi Anže. Zelo  kategorična trditev. Moj komentar je, da imajo vsake oči svojega malarja. Na primer: LGjeva preobleka je od Androida 5.0 naprej (LG G3, LG G4, LG G5) čisto spodobna, tekoča, lična in se je ni treba sramovati. Bom pa pritrdil Anžetovemu mnenju, da je bila pred tem, tudi zame, načičkana in neugledna. Res je, da čez Nexuse nimam veliko pripomb, a ne prehudo »onesnažene« Androide najdemo tudi v drugih telefonih. Recimo v Motoroli X in G (tretja in gotovo tudi bodoča četrta generacija, čeprav so zdaj v lasti kitajskega izdelovalca računalnikov Lenova). Tudi CynogenMode predelave so čisto spodobne in mnogokrat popravljajo kakšno Googlovo nerodnost.

Kar se številnih brezimnih kitajcev tiče, bi pripomnil, da si kljub vsemu velja ogledati nekatere izdelke. Recimo Ulefone Vienna ali pa morda Elephone p9000 (na strani Coolicool so cene 160 dolarjev za Ulefone in 220 dolarjev za  Elephone). Testi kažejo, da sta čisto spodobna telefona, še posebej za omenjeno ceno. Poleg teh telefonov si velja ogledati tudi ponudbo izdelovalca ZTE, ker je to drugi največji kitajski izdelovalec takoj za Huaweijem. Kar zadeva kitajce, kot sta Xiaomi in Huawei, pa se bom pridružil  Anžetovemu mnenju. In tudi res je, da so pri mnogih kitajcih nadgradnje lahko bolj »znanstvena  fantastika«.    

Kar se priporočenega telefona za babice tiče, torej Lumie 550, pa spet: ne, hvala! Telefoni z Microsoftovim operacijskim sistemom bodo izumrli. Verjetno kmalu in o tem skoraj ni več dvoma. Celo Monitorjev odgovorni urednik Klančar je temu posvetil nekaj besed in opustil rubriko, v kateri ste popisovali najboljše programe za Windows Phone.

PS.: Anže, tudi zapisano je pač samo moje mnenje in nikakor ne polemika v slogu arhaičnega boja med privrženci legendarnih »Commodore 64 proti ZX Spectrumu« ali pa morda »IBM PC proti Applu«.

Jurij Nahtigal

Android 6 in avtomobili

V zadnjih pismih bralcev (v majskem Monitorju) sem prebral, da imate težave s sinhronizacijo telefonskega imenika telefonov z Androidom 6 v avtomobile. Tudi jaz sem jih imel, dokler si nisem vzel kar nekaj ur časa za brskanje po tudi najbolj obskurnih internetnih forumih. Tam sem našel nekoga, ki je za to Googlovo napako, ki se je pokazala na prehodu z Androida 5 na 6, zapisal zelo enostavno rešitev. Ugotovil je namreč, da se z avtomobili sinhronizirajo le tiste številke, ki so v imeniku shranjene v neko skupino, druge pa ne. Rešitev – v telefonu naredimo neko skupino (npr. »Vsi«) in vanjo premaknemo vse telefonske številke. To je vse, ob naslednjem priklopu se je (tudi meni) z avtomobilom spet sinhroniziral celoten imenik.

Matjaž

Diskete niso mrtve

V zadnjem uvodniku, »Diskete niso mrtve«, ste odprli zelo zanimivo temo uporabe starejših računalnikov in velikih stroškov, povezanih z njimi.

Tudi v Slovenij je še kar nekaj IBM Mainframov (prav vsi v javnem sektorju ali državni lasti, ZZZS, MNZ - policija, MJU, NLB, Mladinska Knjiga, Petrol, Informatika d.d.).

Rad pa bi komentiral stavek: »Predstavljam si, da je prenos zbirniške kode z IBMovega velikega računalnika (mainframe) na karkoli domačega za današnje programerje bolj ali manj nemogoč.«

No, to že nekaj let ni problem, saj je na voljo Open Source posnemovalnik Hercules, (www.hercules-390.org/hercfaq.html), ki v celoti posnema mainframe procesorske ukaze S/370, ESA/390 in omogoča izvajanje mainframe aplikacij na procesorju Intel, v Linux ali Windows.

Podprti so operacijski sistemi OS/390, VM/ESA in VSE/ESA in s tem vsi programi, Cobol ali zbirniški (assembler) programi. Uporabniki poročajo o hitrosti 300 MIPS na Intel Core i7, 3,75 GHz. Se pravi, prenos zbirniške kode z IBMovega velikega računalnika (mainframe) na karkoli domačega je zelo mogoč!

Hercules ni novost, v internetu je dokumentirane veliko zgodovine.

Robert

Hvala za ta popravek!

Matjaž Klančar, urednik

Starševski nadzor v Windows 10

Windows 7/8 sta omogočala starševski nadzor. Ta je v W10 še vedno na voljo, a samo za uporabnike v oblaku (uporabniki MS). Ker ne želim biti v Microsoftovem oblaku, za otroke želim uporabiti lokalne uporabnike, me zanima, kakšno alternativo za starševski nadzor priporočate?

V bistvu potrebujem samo omejitev časa (dnevno okno, z možnostjo podaljšanja z upraviteljskim geslom).

Domen

Na voljo je kar nekaj takih programov, večinoma plačljivih, je pa mogoče vse skupaj nastaviti tudi prek konzole in okenskih Policy Editor.

Najprej potrebujemo upraviteljski Command Prompt (Run -> cmd). Nato pa so ključni trije ukazi:

net user uporabnik /times:

M-F,3pm-9pm;Sa-Su,9am-11am

net user uporabnik /times:all

net user uporabnik

S prvim smo nastavili omejitve, z drugim jih odstranimo (oziroma določimo neomejeno prijavo), s tretjim pa preverimo stanje uporabnika.

Se tem le omejimo pravice do prijave, če je uporabnik (otrok) že prijavljen, nam to nič ne pomaga. Tega se lotimo prek Policy Editorja:

Prijavimo se kot uporabnik, ki ga želimo omejiti, kot upravitelj v »Run« poženemo 'gpedit.msc'. Znotraj tega pa takole: User Configuration -> Administrative Templates -> Windows Components -> Windows Logon Options, tam izberete »Set Action to take when logon hours expire« in nastavite »Lock« ali »Logoff«.

Elektronska Urbana

Morda mi vi lahko pomagate – na LPPjevi številki SOS mi namreč ne znajo.

Uporabljam mobilno aplikacijo URBANA (različica 2.01) in nekajkrat se mi je zgodilo (zanimivo, vedno na postaji pred Konzorcijem), da se aplikacija ni hotela odpreti, temveč je zahtevala povezavo z internetom in se pritoževala, da ji »ni uspelo pridobiti ustreznih podatkov iz strežnika«(?). NFC imam seveda stalno vključen. Skrajno neprijetno, lahko si predstavljate, ko stojite zraven šoferja in zaman vihtite telefonček.

Hvalevredna je tudi Urbanina storitev SMS PARKING – oziroma bi bila, če prav tako ne bi delovala samo pri meni doma, na ulici pa ne, oz. ko ne bi koprnela po internetni povezavi – to se mi zdi, glede na to, da gre v bistvu za pošiljanje SMSov, še toliko bolj zagonetno. Kakor da bi program tekel v oddaljenem računalniku/strežniku, s katerim se telefonček hoče (in ne more) povezati! Sprašujem se, kaj mi bo taka aplikacija/storitev, če je vezana na spletno povezavo – parkirna mesta pa v veliki večini še malo ne? (Imam telefon LG G2, Android 4.4.2.)

Uroš

Edino, s čimer bi poizkusili, je izklop Wifi. Možno je, da aplikacija (zaradi česarkoli že) res potrebuje dostop do interneta. Ker imate vklopljen Wifi, se vam telefon morda priklopi na neko dostopno točko, prek katere ne more do interneta (ali ker signal ni dovolj močan za priklop, je preslab za prenos podatkov ali pa potrebuje avtentikacijo), se aplikacija pritoži, da ima težave. To se nam zdi še toliko bolj verjetno, ker pravite, da ne deluje pri Konzorciju, kjer je vidnih kar nekaj omrežij Wifi.

Dvojna Okna, v različnih jezikih

Kako bi poleg slovenskih Oken 10 namestil še ena – v angleščini/nemščini?

Robert

Priporočamo raje namestitev dodatnega jezika v Okna in preklop med jeziki. To je mogoče tudi na ravni posameznih uporabnikov. Uporabnik »branko« lahko npr. uporablja angleščino, uporabnik »jure« pa si lahko nastavi nemščino.

Dodatni jezik se namesti pod Settings -> Time & Language, nato na levi izberete »Region & Language«, na desni pa možnost »Add a Language«. Za izbiro kliknete enega izmed nameščenih jezikov in spodaj »Set as default«. Nastavitev bo prijela, ko se ta uporabnik naslednjič prijavi v računalnik oziroma v Windows 10.