Pisma bralcev

Le kaj si mislijo spletni trgovci

V zadnji izdaji Monitorja ste objavili prispevek o slovenskih spletnih trgovinah z naslovom "Le kaj si mislijo slovenski trgovci?", v katerem omenjate tudi našo spletno trgovino. V prispevku Davida Vidmarja je kar nekaj nejasnosti. Omenja, da je pri nas naročilo oddal "nekaj čez povprečen slovenski delovnik" - naročilo je bilo na mimovrste.com oddano ob 22:18, potrjeno naslednji delovni dan ob 11:45 in še istega dne, 4.12.2008, ob 16:17 poslano v Ljubljano, kjer so ga naslednji dan zjutraj prejeli in ga tudi pripravili za osebni prevzem. Naročilo je bilo torej v celoti sprocesirano in tudi poslano naprej v bistveno manj kot 24 urah, v manj kot 48 urah pa bi ga blago že čakalo za prevzem. Naročilo seveda ni bilo prevzeto, ampak je bilo ob 12:06 stornirano po telefonu; česar sicer praviloma ne omogočamo. Zagotovili smo praktično next-day delivery (ob najbolj ugodni ceni) in plačali dvojno poštnino (v LJ in potem še enkrat nazaj v skladišče na Jesenicah).

Trudimo se našim uporabnikom zagotoviti najvišji možni nivo storitve nakupa prek interneta, hitre dobavne roke (tu smo odvisni od dobaviteljev), najboljšo dostavo (zgledno sodelujemo s Pošto Slovenije, ki ponuja daleč najboljše logistične storitve v državi) in mislimo, da nam to kar dobro uspeva. 130.000 uporabnikov, več kot 750 poslanih paketov na dan (rekord iz 18. 12. 2008 je 1249 - to je za več kot dva kamiona robe) in 100 % rast poslovanja v letu 2008 v primerjavi s prometom 2007. V osrčju naših prizadevanj pa je še vedno pristen in prijazen odnos z našimi uporabniki. Če za nekaj ne moremo 100 % zagotoviti, da bo jutri, tega raje ne naredimo, sploh če stvar ni v naših rokah (npr. je treba blago še naročiti pri uvoznikih). Veliko bolje, kot da rečemo, da bo nekaj 'jutri' in potem ni, je to, da rečemo, da bo dobava med četrtkom in ponedeljkom in je potem res med četrtkom in ponedeljkom. To lahko zagotovimo. Lahko tudi zagotovimo, da je vse blago, ki ga imamo na zalogi, še isti dan (če je naročilo oddano do 14. ure) poslano naprej. Pošta Slovenije sicer te stvari potem večinoma dostavlja next-day, vendar na to ne dajejo nobene garancije. Lahko da bo dostavljeno čez dva dni. Ali čez tri. Garantirajo dostavo znotraj časovnega okvira 14 dni, po tem roku pošiljko označijo kot izgubljeno. Kljub temu da je njihov povprečni čas za dostavo blaga 1 dan, tega nikjer ne garantirajo, zato tudi mi tega ne moremo narediti.

Ob pregledu ponudbe spletnih trgovin je seveda treba vzeti v obzir samo velikost trga, kar vpliva na ekonomijo obsega in, konec koncev, ceno produktov - zato je logično, da je npr. neki artikel v Nemčiji (~80 mio velik trg) cenejši kot v Sloveniji (~2 mio velik trg). Smo pa zato po kakovosti storitve bistveno spredaj (kar je zopet lažje početi na manjšem trgu). V vašem prispevku me je zmotilo predvsem to, da ste bralcem dali občutek, da slovenski spletni trgovci ponujajo slabe storitve, ali celo, da jim je vseeno za kupce in uporabnike - pa vendar še zdaleč ni tako.

Miha Rejc

Vodja korporativnega komuniciranja Mimovrste

Če vse napisano res drži, potem je očitno prišlo do težave v komunikaciji z vašo podporno službo. Kot sem zapisal in ste verjetno tudi sami ugotovili, je bilo naročilo je hitrejše dobave označeno za "osebni prevzem". In ker do petka še nisem dobil obvestila, da lahko blago prevzamem, sem se telefonsko obrnil na podporno službo, tam pa mi je prijazna gospa zatrdila, da je blago tisti dan res prispelo v Ljubljano, a ga ta dan ne morem prevzeti.

Moje pripombe v članku so tako letele na dejstvo, da je blago bilo v skladišču v LJ, pa do njega nisem mogel, čeprav je šlo za osebni prevzem in pošta nima nič pri tem.

Sicer lahko vašo telefonsko pomoč pohvalim, brez težav sem telefonsko preklical naročilo, ki ga prek spleta nisem mogel. Nekaj dni zatem sem prejel celo dobropis za znesek preklicanega naročila, ki ga nikoli nisem plačal! Telefonsko mi je zelo hitro uspelo urediti tudi to napako.

Argument trga sicer razumem, a se z njim ne morem strinjati. Glede na to, da govorimo o spletnih trgovinah, trg ni Slovenija, je vsaj Evropa. Tako kot mi kupujemo v tujih spletnih trgovinah, bi tudi tujci kupovali v slovenskih, če bi ponudba bila boljša. Mar ne? Sicer vaš argument samo potrjuje tezo mojega članka - kupujmo v tujini, je ceneje.

David Vidmar

Težave s prenosnikom

Glede na naravo vsebine vaše revije sem pomislila, da bi mi lahko znali svetovati.

Pred 2 mescema sem kupila prenosni računalnik, in sicer pri pooblaščenem prodajalcu HP. Že v prvem tednu so se začeli problemi pri zagonu računalnika. V podjetju so mi rekli, da gre (glede na opis težav) najverjetneje za problem z matično ploščo. Ker sem bila v tujini, smo se dogovorili, da prinesem računalnik na opazovanje/servis v teh dneh - približno 2,5 meseca po nakupu. V tem času sem opazila, da ima računalnik še dodatne "probleme", in sicer: z brezžičnim povezovanjem v internet in z vtičem za slušalke (občasno hrešči in oddaja slabe zvoke).

Glede na to, da je računalnik nov, hkrati pa ima kar tri problematične funkcije, me zanima, ali je mogoče pri prodajalcu vložiti reklamacijo z neposredno zahtevo za vračilo denarja brez predhodnih postopkov, povezanih v zvezi s servisom ali menjavo računalnika. HP je enostavno razočaranje; glede na to, da nisem kupila ravno kakšne nizkocenovne znamke, pa tudi ne osnovne verzije prenosnega računalnika, se mi zdijo tri napake enostavno nesprejemljive.

Maja

Bojimo se, da vam vendarle preostane le servis. Nov prenosnik lahko zahtevate le, če jim v zakonskem času tega ne bo uspelo popraviti ...

Se pa z vami strinjamo - kakovost bolj ali manj vse tehnične opreme se v zadnjih letih močno slabša. Tudi če je označena z "resno" blagovno znamko.

Kako deliti optiko?

Ker optika počasi prodira tudi v naše domove po vse bolj dostopnih cenah in visokih hitrostih, hkrati pa se število samostojnih uporabnikov in računalnikov v gospodinjstvu povečuje, nisem v zadnjih številkah Monitorja zasledil nobenega praktičnega nasveta, kako elegantno razdeliti povezavo (pasovno širino) med posamezne uporabnike.

Konkretno me zanima, kako bi čim enostavneje razdelil T-2 FFTH hitrostni paket 20/20 Mb v hiši med pet uporabnikov, tako da bi imel vsak npr. po 4 Mb in po možnosti tudi WLAN dostop?

Tadej

Delitev pasovne širine (t.i. bandwith throttling) med usmerjevalniki velja za kar zahtevno zadevo, zato jo ima le redkokateri model (če izvzamemo "resne" usmerjevalnike, npr. Ciscove).

Še najbolje boste prišli skozi, če si boste omislili usmerjevalnik, na katerem deluje odprtokodni usmerjevalni operacijski sistem DDWRT, kajti ta omenjeno možnost ima. Vendar le na "žični strani", ne pa tudi na brezžični.

Predlagamo, da si spisek podprtih modelov usmerjevalnikov ogledate kar na njihovi strani:

www.dd-wrt.com/wiki/index.php/Supported_Devices

Obstajajo pa tudi nekoliko dražje rešitve. Npr. Draytekovi usmerjevalniki z ustreznim QoS. Cena okoli 200 EUR.