Plačaš tri, dobiš štiri

Potrošniška družba je povsem znorela in zapravlja prek vseh razumnih meja. K sreči je omemba recesije nekatere posameznike vsaj začasno spravila k pameti, spet drugi še naprej bezljajo po trgovinah in iščejo velike, večje ter največje popuste - čeprav cene niso nizke. Ugotovili smo, da je tudi v računalništvu, kljub nizkim maržam prodajalcev, možno plačati tri, dobiti pa štiri. Jedra. Nenamerno.

Preizkus, ki je pred vami, je za las zgrešil majsko številko, v kateri smo objavili veliki preizkus procesorjev. Po svoje je tako celo bolje, saj je v dveh mesecih prišlo do precejšnje dejavnosti na področju iskanja dodatnih zmogljivosti v sodobnih procesorjih. Ne, tokrat izjemoma ne bo govor le o navijanju procesorjev, temveč o odklepanju zaklenjenih jeder.

Odklepanje procesorjev, kako prosim?

Kot smo omenili že v majskem preizkusu procesorjev, so AMDjevi trijedrniki nastali iz štirijedrnikov, ki jim je izdelovalec onemogočil posamezno jedro, ki (po navadi) ni opravilo vseh zahtevanih, predvsem stabilnostnih preizkusov. Sodobni procesorji niso prav poceni igračke in izdelovalci se kala seveda izogibajo kot hudič križa. Zgradba sama dovoljuje izklop posameznega jedra (ali dveh) in prav to možnost so v AMDju tudi uporabili.

Kako smo preizkušali

Da bi navedbe o odklepanju procesorjev preverili v praksi, smo si izposodili tri primerke procesorjev AMD Phenom II X3 (dva modela 720 BE in enega 710) ter dve osnovni plošči izdelovalca MSI, ki sta temeljili na čipovju 790GX. Na plošči MSI KA-790GX smo zaman iskali funkcijo ACC, smo pa zato imeli več sreče pri modelu 790GX-G65, na katerem smo tudi opravili vse preizkuse.

Kaj potrebujem?

Kako torej pripraviti Phenom II X3, da se predstavi kot Phenom II X4? Postopek je razmeroma preprost, potrebujemo le pravo orodje, bolje rečeno, platformo, torej osnovno ploščo. Ploščo s funkcijo ACC (Advanced Clock Calibration). Te so bile sprva precej redke, saj sta jih kot prva ponudila le AsRock in Biostar, ki se lažje požvižgata na AMDjeve morebitne sankcije kot njegovi prvorazredni partnerji ASUS, GigaByte ter Sapphire in drugi, ki so to funkcijo omogočili kasneje. Kaj ACC pravzaprav počne? Natančne razlage od izdelovalcev nismo dobili, še najbolj podrobna in logična se nam je zdela tale: funkcija ACC upravlja proces preverjanja napak v procesorju in mu lahko zniža (da bi procesor ne nehal delovati ob določenih zanj neugodnih razmerah) ali poviša nivo tolerance. Očitno je, da ustrezno povišanje tolerančnega nivoja procesorja v delovanje obudi onemogočeni del silicija.

Gurujev menu v MSIjevem biosu

Funkcija ACC k sreči omogoča tudi popravljanje tolerančnega nivoja procesorja. Zato lahko, potem ko smo ugotovili, katero jedro je bilo skrito, ustrezno popravimo njegovo delovno frekvenco, da dosežemo stabilno delovanje.

AMD: najprej proti, potem za

V AMDju se novice, da je moč njihove trijedrnike spremeniti v štirijedrnike, niso prav nič razveselili in so prav pošteno pritisnili na izdelovalce osnovnih plošč, češ naj iz svojih izdelkov odstranijo funkcijo ACC. Nekateri so to spoštovali, spet drugi ne, pa vendar je bila v začetku ponudba ustreznih plošč precej slaba in omejena predvsem na plošče z integrirano grafično kartico, torej modele s čipovjem 790GX in južnim mostom SB750.

Kasneje so v AMDju uvideli, da odklepanja ne bo moč zaustaviti, obenem pa so bržkone tudi ugotovili, da je kljub vsemu bolje, če si uporabnik omisli njihov procesor in sistemski nabor, kot pa da poseže po rešitvah iz konkurenčnega tabora. AMD je tako junija dal zeleno luč izdelovalcem osnovnih plošč za vklop omenjene funkcije. Marketinški oddelki velikih izdelovalcev so to odločitev le pozdravili in jo že s pridom tržijo. Z zadnjimi popravki BIOS kod so tako v GigaBytu nastavitev za odklepanje poimenovali Hybrid mode, v ASUSu pa še bolj visokoleteče - zapis se glasi Unleashing mode. Novice pa so iz dneva v dan boljše, saj po čipovju AMD 790GX vse več izdelovalcev omenjeno funkcijo omogoča tudi v čipovjih 790FX - po besedah inženirja, ki ni želel biti imenovan, bi lahko odklepanje teoretično dosegli na vseh ploščah z južnim mostom AMD SB750.

Pridobijo lahko tudi štirijedrniki

Funkcija ACC pa ne vpliva blagodejno le na trijedrnike, temveč tudi na zatrte štirijedrnike, torej modele X4 8xx, ki jim je AMD umetno znižal količino tretjenivojskega predpomnilnika (L3). Omenjeni poseg jim omogoči dihanje s polnimi pljuči, saj jim zdaj pri delu namesto 4 pomaga kar 6 MB predpomnilnika. In, kar je pri vsem skupaj najlepše, štirijedrniki imajo pri omenjenem posegu stoodstotno uspešnost, saj del predpomnilnika ni okvarjen, je le "skrit".

Če že imate AMDjev trijedrni ali štirijedrni sistem in v BIOSu ne najdete funkcije ACC, se velja odpraviti na spletno stran izdelovalca osnovne plošče in nadgraditi njeno strojno programsko kodo ter znova poskusiti srečo.

Na delo: iz 3 v 4

Potem ko smo vklopili funkcijo ACC, smo kaj hitro seznanjeni z uspešnostjo odklepanja. Če se računalnik zbudi in naloži operacijski sistem, je to že dober znak. Seveda se posamezni procesorji obnašajo različno, nekateri preprosto ne dovolijo odklepa četrtega jedra (tak je bil, denimo, naš primerek Phenom II X3 710), spet drugi odpovedo že takoj po zagonu. Mi smo s Phenomoma II X3 720 Black Edition (BE), ki imata tako kot vse druge AMDjeve BE različice na trgu odklenjen množilnik, imeli precejšnjo srečo, saj sta oba primerka pokazala, da v njiju bije še četrto jedro. Zagotavljanje stabilnega delovanja pa je bilo druga pesem.

Procesor pred "jedrsko preobrazbo"

Najprej je treba ugotoviti, katero jedro je pravzaprav bilo skrito. To najlaže naredimo tako, da procesor malce navijemo in posamezna jedra obremenimo z zahtevnimi preizkusi (denimo s programi, kot so AMD Overdrive, Prime 95, OCCT Perestroika, tudi Intelov Burn Test bo svoje delo dobro opravil). Manj zmogljivo jedro, ki je bilo zaradi svojih pomanjkljivosti tudi skrito s strani izdelovalca procesorja, prepoznamo po tem, da bistveno hitreje in pogosteje odpove poslušnost. Nato se odpravimo nazaj v BIOS, kjer imamo na voljo več možnosti - ali povišamo delovno napetost procesorja (v manjših korakih in skupno ne za več kot +0,2V) ali pa s pomočjo funkcije ACC za nekaj odstotkov znižamo tolerančni nivo, po navadi pomaga tudi kombinacija obeh ukrepov. Višanje delovne napetosti ima za posledico tudi večje segrevanje in porabo energije, zato preverite, ali je procesorski hladilnik kos svoji nalogi, in ga po potrebi zamenjajte z zmogljivejšim. K stabilnosti večkrat pomaga tudi izklop funkcije Cool'N'Quiet, saj nato takt procesorja in napetost ne nihata gor in dol, vendar se s tem odpovemo vsem funkcijam varčevanja z energijo, to pa tudi ni najbolj smiselno. Zagotavljanje stabilnega delovanja je seveda nujno, zato takrat, ko nastavite posamezno kombinacijo delovnih taktov, obvezno za več ur (4 do 8) polno obremenite vsa procesorska jedra.

Operacijski sistem odklenjenega trijedrnika prepozna kot Phenom II X4 20 (levo). Napačno ime gor ali dol, pomembno je, da procesor deluje s polnimi pljuči - vsa jedra so 100-odstotno obremenjena (desno).

Odklenjeni procesor lahko tudi navijate. Pri tem pazite na "problematično" jedro, uporabite pa lahko zvijačo, ki jo omogoča AMDjev program Overdrive - frekvenco zdravih treh jeder nastavite ustrezno višje od pohabljenca. Procesorji AMD Phenom II X3 720 BE veljajo za razmeroma dobre navijalce, saj zračno hlajeni dosegajo takte med 3,6 in 3,8 GHz, ob pomoči vodnega hlajenja pa lahko presežejo tudi mejo 4 GHz.

Trgovci so zavohali priložnost

Kot smo imeli priložnost videti v praksi, nekateri trgovci vendarle pridno sledijo zadnjim trendom v računalništvu. V trgovini Funtech so tako razmeroma hitro prilagodili dve sestavi svojih standardnih računalnikov in ju začeli tržiti s pomenljivimi imeni FunTech AMD Unlocker X3 4770 4Gb in FunTech AMD BIG Unlocker X3 2x4770 CrossFire 4Gb. Uganete, s katerim procesorjem sta računalnika opremljena? Z AMD Phenomom II X3 720 AM3, kakopak.

Nenavadna radodarnost

Od izdelovalcev procesorjev pretirane radodarnosti seveda nismo navajeni, doslej smo jih imeli še najraje v primerih, ko so po sprejemljivih cenah prodajali primerke z visokim navijalskim potencialom. Zato smo preobrazbe X3 v X4 še toliko bolj veseli. In čeprav je vsi procesorji ne bodo dosegli, bo nekaj srečnežev vendarle prihranilo med 50 in 70 evri. To pa je že cena kompleta odličnih pomnilniških modulov ...

Tudi dvojedrnik lahko postane štirijedrnik!

Na tujih trgih so se sredi junija že pojavili tudi najnovejši dvojedrni Phenomi II z oznako X2. Pridni navijalci so hitro poiskali model X2 550 Black Edition in preverili, ali tudi v tem procesorju obudijo še drugi dve jedri. Med prvimi poročili je veliko uspehov, zato utegne postati ta procesor pravi prodajni hit, saj zunaj kokoške stane vsega 90 evrov. Kljub naporom, ki smo jih vložili v iskanje dotičnega primerka, nam ga do konca redakcije ni uspelo dobiti, zato več o njem v prihodnjih številkah.

Sicer pa velja ostati na realnih tleh - pri dveh "nepopolnih" jedrih obstaja še krepko večja verjetnost, da odklep ne bo uspel, oziroma da po njem procesor ne bo deloval zanesljivo. Nekaj primerkov vsekakor bo polnokrvnih, najverjetneje pa jih gre več pričakovati v prvih serijah, saj AMD seveda ne bo dopustil, da dvojedrni Phenomi II X2 kradejo kupce X4-kam.

Matične plošče smo si izposodili pri podjetju Izid, www.izishop.net, procesorje pa pri podjetju Asbis, www.asbis.si.