Po pameti je bolje kot na pamet

Namesto grobe procesorske moči (učenja na pamet) umetna inteligenca (UI) poskuša probleme razumeti in jih na podlagi prejšnjega znanja ter izkušenj čim elegantneje rešiti. Zadeva je sila uporabna pri reševanju zapletenih, a tudi vsakdanjih problemov, saj poskuša delovati podobno kot naši možgani.

Morda je ravno ta »organski« pristop omogočil umetni inteligenci, da se je po tihem in neopazno prikradla v naš vsakdan. Ena od nedavnih raziskav, objavljena v reviji Nature1 kaže, da ljudje vedno bolj zaupamo algoritmom, še posebej, ko gre za bolj zapletene probleme. Mirno lahko rečemo, da bo to desetletje desetletje umetne inteligence. Oziroma kot pravi avtorjev najljubši Madžar Károly Zsolnai-Fehér 2: »What a time to be alive!«

Metoda se izkaže tudi pri obdelavi oziroma izboljšavi slik. Predstavljajte si, da skozi zamaščena očala dioptrije 3+, ki ste jih kupili na bencinskem servisu, gledate pokrajino. Slika je neostra, motna, lisasta … vendar iz izkušenj veste, da beli madeži na modri podlagi verjetno pomenijo oblake na nebu. In da temno zelena zadeva nepravilnih oblik verjetno pomeni hribovje, svetlo zelena pa travnik. Pa tudi, da precej velika bež zaplata z rdečkastim vrhom pomeni hišo. V glavi te elemente zlahka definirate, ne da bi jasno videli, kaj so. In če bi znali zares dobro risati, bi pokrajino lahko izrisali bistveno bolj ostro in razločno ter z bistveno več detajli, kot jo v resnici vidite. Konec koncev bi lahko dodali tudi nekaj svojih.

Slika, kot bi jo videli skozi zapacana očala, in zgoraj slika, kot bi jo (na podlagi izkušenj) narisali. Če bi znali risati.

Podobno mehaniko uporabljajo tudi programska orodja za izboljšavo slik: nizkoločljivostno sliko brez definiranih detajlov algoritem loči na očitne elemente, jih analizira in ugotovi, za kaj gre. Ko ugotovi da gre za okno na hiši, prek nevronske mreže poišče ustrezen visokoločljivostni nadomestek. V mreži namreč obstaja skoraj neskončno število parov fragmentov fotografij. En član para je nizko ločljiv, drugi visoko. Če nizko ločljivi element na podlagi vrste parametrov, izluščenih iz osnovne slike (velikost, barva …), ustreza nizko ločljivemu članu para, ga program nadomesti z visoko ločljivo različico iz mreže. Nekateri programi imajo celo poseben algoritem za prepoznavanje in izboljšavo obrazov. In glede na to, da ljudje na Facebook vsak dan naložimo 300 milijonov in na Instagram skoraj 100 milijonov fotografij, se izbira in kakovost zamenjave teh segmentov iz dneva v dan izboljšujeta.

Izberite Enhance in program bo postregel z enim najbolj špartanskih menijev v našem osončju.

Zadeva je sila uporabna in to se kaže tudi v izjemnem porastu programja, ki to omogoča. Verjeli ali ne, tekmi se je pridružil tudi Adobe s svojo Super Resolution, in ker je Photoshop še vedno prvak v obdelavi slik, si oglejmo, kaj so pripravili fantje in punce iz San Joseja.

Bobu bob: Adobov Super Resolution je super razočaranje

V februarski izdaji Monitorja smo se dotaknili Topazovega Gigapixla AI in bili nad rezultati novinca zares navdušeni. Sredi marca pa se je umetno inteligentni tekmi pridružil tudi velikan Adobe in nekako naivno smo pričakovali, da bo mega korporacija z 21.000 zaposlenimi pometla s konkurenco zagonskega podjetja. A ni bilo tako in zoprn občutek, da gre Adobe po poti Intela, se je le še okrepil.

Kako deluje umetna inteligenca

Pisec teh vrstic je svoja najlepša leta nesmotrno porabil v predavalnicah in laboratorijih Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V nasprotju z ujčkanjem na gimnaziji so bili profesorji tu precej bolj jasni in pragmatični. Eden takšnih je predaval organsko kemijo. Prvi stavek prve ure je bil: »Tu z učenjem na pamet ne boste prišli nikamor, tokrat boste morali razumeti.« In res: tisti, ki so do tedaj šolanje prejadrali z učenjem na pamet, so pri organski kemiji odleteli kot gumb z 'gat'. Ostali, katerih možganska kapaciteta ni dovoljevala učenja na pamet, pa smo bili prisiljeni zadevo razumeti in probleme reševati z izkušnjami iz podobnih primerov. Tako nekako deluje tudi umetna inteligenca.

Morda se Adobe zaveda kakovosti orodja Super Resolution, saj je zadeva precej skrita in zakopana med sekundarne funkcije ACR (Adobe Camera Raw). Ker je del ACR, je orodje dosegljivo tako prek Lightrooma kot prek Photoshopa in ne kot samostojno orodje.

V osnovi je zadeva mišljena le za obdelavo 16-bitnih slik v formatu RAW, vendar je moč program pretentati in obdelovati tudi formata TIF in JPG. Oddrsajte v meni Nastavitve (Preferences) in v zavihku File Handling določite, da se bosta formata JPG in TIF vedno odpirala v ACR (Automatically open all supported JPG/TIF).

Adobe je prepričan, da datoteke JPG niso primerne za izboljšave. Mi menimo ravno nasprotno in k sreči se da program pretentati.

Težava namreč je, da do funkcije Super Resolution ne morete priti, ko ste enkrat v Photoshopu (torej standardno prek Filter > Camera Raw Filter). Dosegljiva je le pri odpiranju datoteke. Posledica tega posega je, da se bodo, želeli ali ne, vse datoteke JPG in TIF najprej odprle v ACR in ne direktno v Photoshopu. Srčno upamo, da gre za hrošča in ne namensko funkcijo.

Naivno smo pričakovali, da bo mega korporacija z 21.000 zaposlenimi pometla s konkurenco zagonskega podjetja. A ni bilo tako in zoprn občutek, da gre Adobe po poti Intela, se je le še okrepil.

Ko se torej odpre okno ACR in slika v njem, miško odpeljite na desni rob ter kliknite na ikono s tremi pikami […]. Tu izberite Enhance in program bo postregel z enim najbolj špartanskih menijev v našem osončju. Nobenih drsnikov, nobenih nastavitev povečave. Nič. Le kljukica ob Super Resolution in informacija, da bo slika povečana za dvakrat po obeh stranicah (skupaj torej 4x več pik kot prej).

Minimalizem je sicer super zadeva, a pri Adobu so tokrat res pretiravali.

Ko kliknete Enhance, se ob izvorni sliki spodaj pokaže še predogledna slika z izboljšano fotografijo. Med tem je program, želeli ali ne, sliko shranil v izvorno mapo v formatu DNG.

Izvorna fotografija (3 MP) in segment, ki smo ga povečevali.

Če želimo odpreti izboljšano fotografijo, jo izberemo in kliknemo Open, kar vodi naravnost do ugotovitve iz mednaslova: razočaranje. Glede na pričakovanja in izkušnje s Topazovim Gigapixlom se upravičeno sprašujemo, čemu je orodje namenjeno. Gre za obupno potezo marketinga, ki je razvijalcem ukazal naj splavijo napol dodelano orodje? So pri Adobu stavili, koliko časa še lahko ožemajo stari softver? Kakorkoli že: zadeva ni nič boljša od klasičnega »neumnega« povečevanja slike.

Detajl izvorne slike (levo) in Adobov prispevek v mapo »Overpromise, under-deliver«.

Njega dni je bil Sony alfa in omega na trgu televizorjev, njega dni je bil Intel alfa in omega med procesorji. Bo šel Adobe po isti poti? Upamo, da ne, saj pisca teh vrstic Adobov odnos do uporabnikov še posebej boli. Pa ne zaradi cene paketa CC, ampak zaradi čustvene navezave na podjetje, katerega tehnična podpora za regijo CEE je bil v 90. letih.

Digestiv

Za lažje prebavljanje Adobovega … khm … izdelka si oglejmo nekaj ostalih izboljševalcev in povečevalcev fotografij, dva lokalna in dva spletna spretneža.

Zyro AI Image Upscaler

Zanimiv zastonjski program, ki je del velike zbirke namenjene obdelavi slik za e-trgovine.

Želeno sliko povlečete v okno v spletnem brskalniku. Ko algoritem sliko obdela, jo preprosto prenesete nazaj na disk. Število pik poveča štirikrat, drugih možnosti pa ni. Niti ni nastavitev zrnatosti ali drugih opcij.

Zyro ne ponuja veliko (levo izvorna, desno obdelana slika). Je pa zastonj.

AI Image Enlarger

Spletno orodje ponuja povečavo do 4x brezplačno z omejitvami velikosti slike in do 8x brez omejitev. Dodatnih možnosti in nastavitev ni, je pa rezultat več kot zadovoljiv.

AI IE trenutno ponuja največ med spletnimi orodji in je tudi bistveno boljši od Adobovega poskusa. (levo izvorna, desno obdelana slika).

Akvis Magnifier

Akvis je namizno orodje precej arhaičnega videza in tudi njihova spletna stran vzbudi nostalgijo. Verjetno nehote. Žal so tudi rezultati temu primerni. Po bolj ali manj natančni primerjavi z Adobovim izmečkom (metoda Difference) skoraj gotovo lahko trdimo, da gre za isti algoritem.

Akvis in Adobe ponujata skoraj identičen rezultat. Z drugimi besedami: slabo. (levo izvorna, desno obdelana slika).

Vance AI

Vance AI Image Enlarger je na voljo kot spletna in namizna različica. Pri spletni inačici so omejitve pričakovane in podobne kot pri prej opisanih orodjih. Izjemna pa je namizna različica, kjer omejitev praktično ni. Program dovoljuje do 40-kratno povečavo in neomejeno ločljivost. Rezultati so izjemni in celo boljši od Topazovega Gigapixla, ki smo ga 'mučili' v naši februarski številki.

Po naši oceni namizna inačica Vance AI Image Enlargerja trenutno daje najkakovostnejše rezultate.

Vance z naskokom prekaša vso konkurenco, tudi Gigapixlov Topaz. (levo izvorna, desno obdelana slika).

Levo Adobov poskus, desno Vance AI. »Quo vadis«, Adobe?

Adobe Super Resolution

Kje: adobe.com

Cena: Orodje je del programa ACR, ki je sicer zastonj, vendar je vtičnik, kar pomeni, da brez Photoshopa ali Lightrooma ni uporaben. Lightroom Classic kot del ponudbe Creative Cloud Photography stane približno 10 evrov na mesec.

Za: Če uporabljate Adobe CC ga dobite zastonj. To je pa tudi vse.

Proti: Rezultat je daleč od pričakovanega in orodje deluje kot okorna seminarska naloga podpovprečnega študenta FERI. Od softverskega giganta in pionirja digitalne obdelave slik bi pričakovali veliko, veliko več.

Zyro AI Image Upscaler

Kje: zyro.com

Cena: Zastonj.

Za: Precej dober rezultat glede na ceno :-) .

Proti: Povečava le do 4x.

AI Image Enlarger

Kje: akvis.com

Cena: Samostojno orodje + vtičnik veljata približno 100 USD.

Za: V času pisanja tega članka daleč najboljši spletni povečevalec/izboljševalec.

Proti: Ni možnosti podrobnega nadzora in nastavitev.

Akvis Magnifier

Kje: imglarger.com

Cena: Do 4x zastonj (z omejitvami velikosti slike), 8x brez omejitev 19 USD na mesec.

Za: Veliko nadzora nad procesom, povečava do 8x.

Proti: Podpovprečen rezultat, hitrost in starikav vmesnik.

Vance AI

Kje: vanceai.com

Cena: 19 USD na mesec.

Za: Spletna in namizna različica, veliko nadzora nad procesom, povečava do 40x, izjemni rezultati.

Proti: Neomenjeno (velikost slike, povečava …) le pri namizni izvedenki.