Po zraku kot po žici
Se še spomnite časov, ko smo bili deležni propagande, kako bo UMTS rešil vse naše težave in želje po pasovni širini do interneta? V časih, ko smo trpeli pod ISDN (64 ali pa celih 128 Kb/s), je bilo govor o, huh, 384 Kb/s, ki jih bo omogočal UMTS! No, 9 let kasneje sta "malce" napredovali tako žična kot "GSM" tehnologija.
Na žičnem področju smo danes v obdobju povezav ADSL 2+ in VDSL 2 ali celo optike, in to celo na domačih naslovih. No, velja za tiste, ki živite/živimo v večjih mestih, toda o tem kdaj drugič. Internetna hitrost 10 Mb/s (v smeri k uporabniku) ni več nič posebnega, nekateri so si za doma omislili tudi 20 Mb/s, nekateri redki pa celo 100 Mb/s.
Po drugi strani je zelo napredoval tudi "telefonski" internet - UMTS, HSPDA, HSPA in/ali kar je še teh kratic. Zadnja sliši na ime HSPA+ in jo je pred kratkim začel vpeljevati naš najmočnejši (in najbogatejši) mobilni operater, Mobitel, omogočala pa naj bi hitrosti do 21,6 Mb/s k uporabniku (!) in 5,76 Mb/s v nasprotni smeri. Seveda operater takoj pošteno pove, da teh hitrosti v praksi še ni moč doseči in da so sami v idealnih razmerah dosegli največ 16 Mb/s k sebi, a tudi to je še vedno fenomenalno. Hitrosti se bodo s časom še višale, predvsem z napredkom terminalov ("modemov" in telefonov) in nadgrajeno programsko opremo drugih elementov omrežja. Trenutna nadgradnja je obsegala nadgradnje prenosnih poti med baznimi postajami in centralami in nekaj strojnih posegov, ustrezno opremljenih pa je zdaj približno 1/3 baznih postaj.
Preizkus
Odločili smo se malce sprehoditi/prevoziti po Ljubljani in izmeriti, ali se višje prenosne hitrosti tudi v praksi poznajo. Uporabili smo mini prenosnik z Windows 7, v katerega smo vtaknili Mobitelov USB modem ZTE MF662, ki že podpira nove hitrosti HSPA+. Za merjenje hitrosti smo uporabili kar spletno stran Speedtest.net, ki je merila hitrost prenosa med našim prenosnikom in strežnikom v Ljubljani.
Po pričakovanjih smo ugotovili, da so brezžične ("mobitelske") povezave seveda odvisne še od marsičesa, ne samo od hitrosti, ki jo omrežje deklarativno zmore. Za začetek moramo biti v bližini bazne postaje, ki zmore HSPA+, pri čemer je seveda koristno, če na tisto postajo v trenutku merjenja ni "obešenih" prav veliko drugih uporabnikov. Poleg tega so moteče tudi razne ovire, recimo betonski zidovi.
Najboljše rezultate smo dosegli iz avtomobila, ki smo ga parkirali kar pred Mobitelovo centralo na Vilharjevi - skoraj 10 Mb/s k sebi in 1,4 Mb/s v nasprotni smeri. To je sicer veliko manj, kot je v nadzorovanih razmerah dosegel Mobitel, vendar še vedno odlično. Zgoraj podpisani doma, na ožičeni povezavi VDSL 2, dosega nižje hitrosti!
Po drugi strani smo v uredništvu, ki je od Vilharjeve oddaljeno le 440 metrov zračne črte, prilezli do borih 2 Mb/s. Res pa je, da je pisarna obrnjena v nasprotno stran in je torej vmes tudi nekaj betona ... No, druge meritve po zahodnem delu Ljubljane so bile večinoma okoli 5 Mb/s, brž ko smo se odpravili ven, pa so padle na 2 Mb/s (na avtocesti, med vožnjo) in v Brezovici pristale celo samo na 1 Mb/s. Popolnoma v skladu s skico pokritosti omrežja, pravzaprav, saj Brezovica ni nadgrajena s HSPA+.
Tako je izgledala naša testna megabitna pot od Ljubljane do Brezovice
Kakorkoli že - mobilna omrežja se nezadržno hitrijo in skorajda dohajajo ožičena. Se je pa zanimivo spotakniti ob Mobitelovo sporočilo, da je možnost, da bodo višje hitrosti nekoč morda dražje zaračunavali. Vsaj tako si razlagamo naslednji stavek: "Trenutno in vsaj do konca 2010 je HSPA+ promocijsko vključen vsem Mobitelovim uporabnikom."
HSPA+
Kaj: Zadnja inkarnacija hitrih mobilnih omrežij.
Kdo: Mobitel, www.mobitel.si.
Za: Če smo v bližini prave bazne postaje, lahko z malce sreče dosežemo res izredne hitrosti.
Proti: Zaenkrat omejena dosegljivost, ki bo v ruralnih krajih verjetno kar trajna ...