Počasno nadaljevanje

Apple je letos postregel z nekaj presenečenji, a nadgradnje rednih telefonov vsekakor ni med njimi. Preizkusili smo iPhone 8 in 8+, ki ju od predhodnikov lahko loči le najstrožje oko.

Letos je Apple predstavil malo drugačno bero novih telefonov, kot smo vajeni. Konkretno so tokrat predstavili tri nove modele – iPhone 8, iPhone 8 Plus in iPhone X (črka »X« je tu mišljena kot rimska številka 10). Prva dva sta klasični nadaljevanji starih modelov, nekako v maniri modelov »S« (iPhone 6S, iPhone 6S Plus itd.). Zadnji, iPhone X, pa naj bi po novem predstavljal sam vrh tega, kar Apple zna na področju pametnih telefonov.

Te desetke še ni na voljo, v ZDA naj bi prišla v začetku novembra, a napovedujejo, da bodo zaloge hudo omejene. V Evropo, tudi k nam, naj bi prišel praktično hkrati, a bodo zaloge še bolj omejene. Je pa sam obstoj tega telefona zanimiv, saj se z njim pozornost občutno odmika z rednih modelov. Ti postajajo bolj navadni in vsakdanji, o njih se občutno manj govori, kot se je o i-telefonih v preteklosti. Opažamo tudi, da marsikateri uporabnik meša funkcije, ki jih bo imela desetka, in tiste, ki jih imata napravi z osmico na koncu.

Na preizkus smo zelo hitro po uradni predstavitvi dobili obe novi osmici, torej iPhone 8 in iPhone 8 Plus. Že ob predstavitvi je bilo kar nekaj začudenih pogledov, zakaj so v Applu prešli za celo številko navzgor, namesto da bi kot doslej predstavili iPhone 7S in 7S Plus. Kakšna je Applova logika, lahko le ugibamo, po našem mnenju pa si ta dva telefona ne zaslužita takega preskoka v številki oziroma oznaki.

Ohišja novih telefonov so po merah popolnoma enaka že znanim sedmicam. To je sicer lahko tudi prednost, saj lahko z njima uporabimo tudi zaščitne ovitke in etuije, namenjene starejšim modelom. Po drugi strani pa se ob najdražjih Androidih, ki imajo v zadnjem letu vsi po vrsti zaslone, ki zasedajo vse večji del prednjih stranic, ta dva modela zdita skoraj malo staromodna. Ohišja novih dveh modelov so tako nekoliko velika in okorna. Telefona sta obenem malenkost težja od svojih predhodnikov, zaradi stekla na zadnji stranici.

iPhone 7 in 7+ (in tudi že starejši modeli serije 6) sta imela aluminijasta ohišja. Zdaj so se pri zadnji stranici vrnili k steklu – to so sicer uporabili že pri iPhonu 4 pred sedmimi leti (in kasneje pri nekaterih naslednikih). Takrat je šlo predvsem za oblikovalsko odločitev, po novem pa gre bolj za inženirsko, saj so si s tem bojda olajšali vgradnjo sistema za brezžično polnjenje telefona. Preostalo, torej postavitev tipk, je enako, tudi leča fotoaparata še vedno malenkost štrli iz zadnjega dela ohišja.

Pri brezžičnem polnjenju so se odločili za standardni Qi (izgovori se »či«), kar je skoraj presenetljivo, saj je Apple že skoraj znan po tem, da ignorira veljavne standarde in raje izumlja svoje. Standard Qi je na voljo že kar dolgo, uporablja ga kar lepa množica izdelovalcev, med drugimi tudi Samsung, Huawei, LG in Sony, vse bolj je razširjen tudi med izdelovalci avtomobilov. Obstaja pa tudi konkurenčni standard, imenovan AirFuel. Ta je nekoliko manj razširjen, a ga kljub temu podpira kar nekaj naprav – Samsungovi telefoni Galaxy podpirajo oba omenjena standarda hkrati.

Prenovljeni Control Center v iOS11 je ena izmed koristnejših novosti, obenem pa nekaj, kar naprave Android poznajo že leta.

Apple se je odločil le za podporo prvega, kar je razumljivo, saj je vsaj v tem trenutku občutno bolj razširjen. Pri tem sicer še ne ponujajo lastnega brezžičnega polnilca, tudi v kompletu s telefonom dobimo le klasični, žični polnilec. V spletu je na voljo nekaj polnilcev, konkretno od podjetij Belkin in Mophie, a dobimo prek spleta kar nekaj različnih, ki so cenovno ugodnejši. Resda ponujajo različne hitrosti polnjenja, še vedno pa jih bomo morali prek klasične žice priklopiti na napajalnik – delujejo torej kot posrednik med napajalnikom in telefonom. Počasnejši polnilci se začnejo pri desetih evrih (brez poštnine), hitrejši pa pri dvajsetih. Hitrost je odvisna tudi od uporabljenega napajalnika.

Sami smo preizkusili brezžično polnjenje na hitrem polnilcu podjetja Samsung. Tam bi se iPhone 8 napolnil v približno treh urah in pol, kar je povsem solidno. Velja sicer omeniti, da je hitrost polnjenja tudi pri navadnem, žičnem polnjenju, najhitrejša v srednjem območju, pri zadnjih desetih odstotkih pa se občutno upočasni.

Naslednja novost je novi procesor, imenovan A11 Bionic. Predhodnik iPhone 7 je imel procesor A10 Fusion. Moramo priznati, da se nam dodajanja nekega marketinško zvenečega imena na koncu procesorja zdi klavrno, a hkrati razumemo, da take oznake v javnosti odmevajo – četudi ne povedo nič praktičnega.

Rezultati v preizkusnem programu Geekbench so ta hip v svetu telefonov povsem razred zase. Morda tudi zato, ker je testni program dovolj majhen, da v celoti sede v prvonivojski predpomnilnik procesorja.

Kakorkoli, novi procesor je preklemano hiter. Ima šest jeder, od tega dve hitri jedri (imenovani Monsoon) in štiri počasna jedra (Mistral), ki so hkrati energijsko izredno varčna. Jedra lahko delujejo tudi vsa hkrati. Preizkus teh mobilnih procesorjev ni ravno enostaven, sploh ne pri Applovih napravah, ki so pregovorno zaprte za resnejše poglobitve v sistem. Še najboljši pokazatelj je merilni program Geekbench, tam se procesor odreže nenaravno dobro – še celo avtor omenjenega programa je povedal, da ne razume, kako je Applu uspelo doseči tak rezultat.

Rezultat enega jedra je približno dvakrat tako dober kot pri Samsungovem Galaxy S8 (in iPhone7) in praktično enak Intelovemu i5-7500, ki predstavlja zelo soliden namizni procesor. Večjedrni preizkus pa je okoli 50 % boljši od Galaxy S8 in 20 % slabši od omenjenega i5-7500 (ta ima sicer štiri enako hitra jedra in frekvenco 3,4 GHz). V praksi se ta hitrost težko opazi, delovanje programov in menjavanje med njimi je morda res za spoznanje hitrejše kot pri predhodniku, iPhonu 7, a težko rečemo, da bomo opazili dvakratno hitrost (kar bi pričakovali glede na večjedrni preizkus).

Tak procesor pomeni, da bo ta naprava brez težav še kar nekaj let držala tempo s konkurenco in da ima pravzaprav še skrite zaloge zmogljivosti, ki jih zadržuje majhen zaslon in togost izdelovalca. Nastajajo namreč že telefoni, ki jih lahko prelevimo v prave računalnike (Galaxy S8, Huawei Mate 10 Pro, itd.) in v taki vlogi bi se tudi iPhone obnesel – če in ko bo Apple to požegnal, seveda. Je pa zanimivo, da ima telefon ob tem hudem procesorju le 2 GB pomnilnika – večina konkurentov ima 4 ali 6 GB.

Velja omeniti, da so preizkusni programi (sploh omenjeni Geekbench) napisani z mislijo na telefone, hkrati pa je Apple izredno skrivnosten, kar se tiče podrobnosti svojih procesorjev (glede prvo-, drugo- in celo tretjenivojskega pomnilnika, denimo). Posledično je težko tak procesor primerjati z (recimo) prej omenjenim Intelovim i5, saj enostavno ne vemo, kako bi se obnesel pri večjem opravilu – recimo pri renderiranju večjih datotek, kar lahko traja tudi več ur.

Naslednja novost je malenkost izboljšan fotoaparat. Po fizičnih specifikacijah (zaslonka, goriščna razdalja, število svetlobnih pik) je sicer enak, a so očitno še nekoliko izboljšali tako tipalo kot programsko obdelavo fotografij. Večji iPhone 8+ ima še vedno dvojni aparat in optično stabilizacijo slike, oba pa po novem ponujata še nekoliko boljšo kakovost. Razlike so za golo oko resda težje opazne, a so – nova aparata ponudita še malenkost boljšo dinamično širino, torej lahko računamo še na malenkost več podrobnosti v najtemnejših in najsvetlejših delih.

Zadnja novost je malenkost spremenjen zaslon, ki se po novem hvali s podporo t. i. »true tone« barvam. V praksi gre za malenkost toplejši zaslon, kar lahko sicer tudi izključimo. Pri Applu pravijo, da naj bi bil bliže klasičnemu papirju, v praksi pa bi rekli, da gre predvsem za osebne preference uporabnikov.

Z novo generacijo telefonov je seveda prišla tudi nova generacija operacijskega sistema, iOS 11. Ta je, kot vedno, na voljo tudi za Applove telefone in tablice prejšnjih generacij. Novosti je pravzaprav več za tablice iPad kot za telefone, o tem smo sicer že pisali (septembra).

Na koncu se pri takih napravah vedno spotaknemo tudi ob ceno. Ta je letos še nekoliko višja, je pa res, da se je najmanjša velikost pogona tokrat dvignila z lanskih 32 GB na 64 GB. iPhone 8 tako v prosti prodaji stane 836 evrov, 8 Plus pa 953 evrov. Obenem so se nekoliko pocenile sedmice – iPhone 7 (32 GB) dobimo za 620 evrov, 7 Plus pa za 790 evrov. Seveda pa tudi čakamo na prihajajoči iPhone X, ki smo ga omenili že v uvodu. Njegova cena naj bi krepko presegala tisoč evrov.

iPhone 8

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: Od 836 EUR (64 GB).

Za: Hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost fotografij.

Proti: Cena, majhen zaslon glede na velikost ohišja.

iPhone 8+

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: Od 953 EUR (64 GB).

Za: Hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost fotografij.

Proti: Cena, majhen zaslon glede na velikost ohišja.