Poceni programske rešitve za domači avdio studio

Preprosto vezje na matični plošči, zadolženo za krmiljenje zvočnika, je bilo včasih sposobno ustvarjati zvok le s pulzi pravokotnih oblik. Za opozorilne računalniške piske je sicer zadostovalo, a reprodukcija v realnosti prisotnih zvokov zahteva precej več. Takrat so le redki razmišljali o večsteznem snemanju in urejanju zvoka za domačim računalnikom. Danes se lahko urejanja zvoka lotimo na skorajda vsakem računalniku (glej članek PC za domačo video urejanje) in celo s programsko opremo, ki nas ne bo stala prav nič. O slednji si bomo prebrali v pričujočem članku.

Kaj je MIDI?

Musical Instrument Digital Interface ali, krajše, MIDI je leta 1983 postavljeni standard komunikacije med več elektronskimi glasbili in med elektronskimi glasbili in računalnikom. Prek povezave se ne prenaša zvok, temveč podatki o intenziteti, višini tona, dolžini, kanalu in drugih parametrih, ki jih glasbilo ali računalnik nato ustrezno interpretira. Zapis MIDI je prostorsko nepotraten in omogoča preprosto spreminjanje in urejanje.

Najpogosteje standard MIDI podpirajo klaviature, na trgu pa so se znašli tudi izdelki, ki so zajemali analogne informacije in jih pretvarjali v ukaze MIDI, npr. kitarski moduli.

V novejših računalnikih "game port", ki se je uporabljal za priklop igralnih palic in hkrati za povezavo MIDI, nadomešča USB. Novejše klaviature MIDI zato pogosto podpirajo priklop prek klasičnega konektorja DIN5 in vmesnika USB.

Dvooktavna klaviatura MIDI z dodatnimi poljubno naslovljivimi gumbi.

Linux distribucija AGNULA

AGNULA je odprtokodni programski paket operacijskega sistema Linux (Debian oz. Red Hat Linux). Projekt, ustanovljen leta 2002, je bil podprt s strani Evropske komisije. Združuje prilagojeno linuxno jedro za čim manjšo avdio latenco, gonilnike ALSA za večino zvočnih kartic (seznam podprte strojne opreme je dosegljiv na www.alsa-project.org) ter obilico programskih orodij, povezanih z glasbo.

Zadnjo izdajo je paket doživel že leta 2005, odtlej je v mirovanju. Kljub temu ga velja preizkusiti, saj ponuja celovito brezplačno rešitev.

Obrazložitev nekaterih najuporabnejših učinkov

ovojnice (envelope): Z ovojnicami določamo glasnost posnetka v določenem času. Največkrat uporabljeni vzorci so "fade in" - postopno nastavljanje glasnosti od 0 do 100 % in "fade out" - postopno utišanje. Z možnostjo naprednejšega določanja ovojnic pa lahko nastavljamo različno stopnjo glasnosti in njene poteke.

izenačevalnik zvoka (equalizer): Omogoča spreminjanje glasnosti posnetka v odvisnosti od frekvenc. Najpreprostejši omogočajo nastavitev nizkih, srednjih in visokih frekvenc. Glasba je namreč sestavljena iz skupka prepletajočih se frekvenc. V grobem so nizke frekvence basi, srednje frekvence kitare in vokal, zgornje pa predvsem šumi činel.

delay: Nekakšen odmev, hkratno vnovično zakasnjeno predvajanje posnetka. Učinek je pogosto uporabljen z električnimi kitarami, rabi se ga tudi pri drugih posnetkih, denimo vokalu.

reverb: Posneti zvok je pogosto pust oz. sterilen. Reverb je učinek, ki simulira postavitev inštrumenta v prostor. Med prednastavitvami so zato pogosto izbire, kot so soba, majhen oder, koncertna dvorana, kopalnica itd.

Izvajanje učinkov v realnem času

Zaželeno je, da se učinki izvajajo v realnem času. To pomeni, da se zvok preoblikuje tik pred predvajanjem. Postopek je procesorsko zahteven in za zadovoljivo delovanje je potrebna čim manjša latenca. Ko je procesor preobremenjen, so med predvajanjem slišni poki. Z večanjem zvočnega predpomnilnika lahko nekoliko razbremenimo procesor, a povečamo latenco.

Prednost take obdelave se izkaže tudi med snemanjem, saj se snema originalen zvok, povratna informacija, ki jo med snemanjem slišimo, pa je že obdelana. Ob naknadnem prilagajanju parametrov posnetka ne izgubljamo kakovosti, saj prvotni zvok ostaja ves čas enak. Spremembe potekajo sproti.

Prvi programi zaradi strojnih omejitev niso snemali zvoka, temveč so bili le glasbeni sekvencerji. Snemati je bilo mogoče le ukaze MIDI, ki se jih je vnašalo z ustreznimi napravami (klaviaturami in tudi bolj eksotičnimi pretvorniki) ali pa se jih je kar "naklikalo" v uporabniški vmesnik. Ob predvajanju je računalnik krmilil zunanje glasbene inštrumente. Čeprav se zdi tak način snemanja precej omejen, se je zaradi številnih prednosti ohranil tudi ob nastanku zmogljivejše strojne opreme in možnosti snemanja zvoka v digitalni obliki. Posnet signal MIDI je namreč zelo enostavno urejati, popraviti določene napake pri igranju elektronskih inštrumentov, spremeniti le del posnetka, urediti ritmično pravilnost, dodati ali odvzeti odigrano noto, spreminjati parametre ... Pretvorba v zvočni zapis je sila preprosta, saj le posnamemo zvočni izhod glasbil, ki jih posnetek MIDI krmili.

Z že omenjenim strojnim napredkom so se možnosti razširile in programi, ki so bili sprva le sekvencerji, so prerasli v programe za snemanje in urejanje zvoka. Najbolj zveneča imena, ki so našla svoje mesto v studijskih računalnikih, so Steinberg Cubase in Digidesign Pro Tools (oba za MS Windows in Apple OS X) ter Apple Logic Pro (Apple OS X). Vse odlikuje izjemna kakovost obdelave zvoka, zelo obširne možnosti obdelave in nadgradnje prek komercialnih in brezplačnih vtičnikov, možnost povezovanja z zunanjimi specializiranimi sekvencerji in programskimi glasbili. Največja njihova slabost za amaterskega snemalca je cena, saj z nekaj najuporabnejšimi vtičniki zelo hitro naraste krepko čez 1000 evrov. In zato smo se lotili iskanja brezplačnih ali vsaj zelo poceni alternativ.

Studijski program OctaMED za Amigo je bil s posebnimi zvijačami zmožen predvajati več zvočnih kanalov, kot jih je računalnik strojno podpiral.

Kaj si želimo

Prvi kriterij pri izbiri kandidatov je možnost večsteznega snemanja. S številom snemalnih stez nismo komplicirali, saj jih navadno programi ponujajo najmanj 16, to pa je za navadnega uporabnika čez glavo dovolj. Program naj podpira uvoz različnih zvočnih formatov, predvsem najbolj razširjene wav, mp3, ogg in wma. Prav bi prišla tudi možnost zajema z glasbene zgoščenke. Urejanje posnetkov na določenem kanalu naj obsega vsaj preprosto rezanje, kopiranje, premikanje in določevanje ovojnic (envelope). Zelo zaželena je možnost dodajanja učinkov, kot so izenačevalnik (equalizer), zamudnik (delay), prostornik (reverb) in še kakšnega s širnega seznama težko prevedljivih angleških izrazov. Če ti lahko potekajo v idealnem času, toliko bolje. Priročna bi bila možnost snemanja MIDI. Možnost vključitve zunanjih učinkov (med drugimi Steinbergove VST) ali celo programskih inštrumentov (VSTi) bi privabila še dodatno iskrico v oči. Učinki VST naj delujejo tudi med snemanjem (monitoring). Hkrati naj bo program čim bolj pregleden in preprost.

Treba je priznati, da je seznam želja (razen preprostosti;) nekoliko neugoden za preizkušene programe, saj je spisan s strani razvajenega uporabnika programa Cubase z nameščenim zajetnim paketom vtičnikov.

Audacity

Kaj: Program za večstezno snemanje in urejanje zvoka.

Dosegljiv: audacity.sourceforge.net

Cena: Brezplačen.

Podprti OS: Windows, Linux, Mac OS X.

Za: Slovenski vmesnik, številni učinki.

Proti:Omejene možnosti snemanja, ni podpore gonilnikom ASIO, ni snemanja MIDI.

Program je dobro zastavljen in kljub svojim slabostim uživa podporo pri nezahtevnih uporabnikih. Največja je ta, da se vsako snemanje začne na novi stezi. Ko je na stezi nekaj posneto, nanjo ni več mogoče snemati. S tem program izgubi na uporabnosti in preglednosti. Učinki ne delujejo "v živo", a se delno odkupijo s precej obširnim seznamom, ki omogoča tudi vstavljanje zunanjih vtičnikov, napisanih z uporabo programskega jezika Nyquist, ki je specializiran za programske zvočne učinke in sintetizatorje. Uporabna je tudi možnost upočasnitve posnetka brez spremembe intonacije, kar bo olajšalo razbiranje zaigranega in s tem učenje skladb po posluhu. Uporaba ovojnic je preprosta in intuitivna, žal pa tega ne moremo reči za nastavljanje nivojev glasnosti posameznih stez, saj program ne ponuja mešalnega okna. Indikatorjev za glasnost izhoda posameznih stez ni, zato ni mogoče hitro razbrati, kje je težava v primeru popačenega izhoda. Zelo nerodna je izvedba metronoma, ki dejansko ustvari novo zvočno stezo z nesimpatičnimi poki.

Uvažanje je preprosto, a formata wma in CD avdio nista podprta. Za izvoz datotek mp3 moramo dodatno namestiti kodek (denimo Lame), wav in ogg sta že podprta.

Program je torej uporaben za najmanj zahtevne uporabnike, saj omogoča omejeno, a intuitivno delo, dokler projekt ni preobširen in zahteve po naknadnem urejanju niso prevelike. Učinkov je veliko, a je njihova uporabnost zaradi kakovosti pri bolj zapletenih vprašljiva.

Audacity omogoča preprosto urejanje ovojnic.

Kristal Audio Engine

Kaj: Program za večstezno snemanje.

Dosegljiv: www.kreatives.org/kristal

Cena: Brezplačen za nekomercialno rabo.

Podprti OS: Windows.

Za: Podpora ASIO in VST, pregleden in učinkovit vmesnik.

Proti: Omejeno urejanje zvoka, ni podpore uvozu MP3, ni podpore MIDI.

Pri Kristalu velja pohvaliti pregleden uporabniški vmesnik, ki spominja na večje in dražje sorodnike. Posnetke na stezah lahko premikamo med samim predvajanjem, kopiramo z ene steze na drugo, ohranimo le del posnetka tako, da stisnemo meje (težko obrazložljiva, a sila uporabna funkcija), ovojnica pa je žal omejena le na "fade in" in "fade out". Mešalna konzola se nam odpre v novem oknu, v katerem imamo možnost vsakemu kanalu dodati po dva vgrajena ali zunanja učinka VST. Žal prav vsi učinki VST ne delujejo, kot zanimivost pa povejmo, da dobro deluje NI Guitar Rig (odlična simulacija kitarskih učinkov). A tudi tu ni vse rožnato ... Učinki namreč ne delujejo med snemanjem, temveč le ob predvajanju. Če želimo njihov učinek slišati hkratno z vhodom, pa ni mogoče snemati. Zato med snemanjem zvoka, ki bo pozneje filtriran skozi VST, nimamo informacije o končnem rezultatu. Uporabna lastnost je še indikator obremenjenosti procesorja.

Če želimo zvočni posnetek modificirati, moramo uporabiti zunanji urejevalnik, saj Kristal ne vsebuje učinkov, ki se ne izvajajo v realnem času. Žal ni mogoče uvažati datotek mp3.

Avtorji programa za naslednjo različico obljubljajo podporo zapisu MIDI in programskim glasbilom VST. Obeta se celo podpora standardu ReWire, ki bo omogočal povezavo z zmogljivim plačljivim sekvencerjem Reason, a zaradi licenčnih omejitev le v plačljivi različici. Če bi programerjem uspelo izvesti še delovanje filtrov VST ob snemanju, bi Kristal postal zelo močno orodje glasbenih navdušencev.

Kristal Audio Engine z enostavnim, a preglednim uporabniškim vmesnikom.

MU.LAB

Kaj: Program za večstezno snemanje zvoka in zapisa MIDI, sekvencer.

Dosegljiv: www.mutools.com

Cena: Brezplačen (omejitev 8 stez) oz. 39 EUR.

Podprti OS: Windows, Mac OS X.

Za: Podpora učinkom in glasbilom VST, podpora ASIO, vgrajen sintetizator.

Proti: Ne podpira monitoringa učinkov VST med snemanjem, uvažanje le datotek wav.

Ob odprtju programa so se piscu teh vrstic pod pritiskom prikupnosti vmesnika orosile oči in zaradi inovativnega upravljanja je bil nekoliko zmeden. Vendar je vmesnik zasnovan le z drugačnim pristopom (podpira tudi preobleke) in upravljavsko logiko, ki jo po prvem šoku kljub vsemu lahko označimo za intuitivno.

Program omogoča snemanje zapisa avdio in MIDI, ki ga z lahkoto urejamo v posebnem oknu. Zelo pohvalna je podpora glasbilom VST, ki deluje odlično tudi med snemanjem, zahvaljujoč podpori gonilnikov ASIO, česar žal ne moremo trditi za učinke VST. Tako bo ob snemanju v prihodnje filtriranih posnetkov treba uporabiti nekaj domišljije. Pohvaliti velja že nameščeni sintetizator in učinke.

Ob dvakratnem kliku posnete steze se nam odpre urejevalno okno s precej okrnjenimi možnostmi, a program predvideva tudi uporabo zunanjega urejevalnika avdio posnetkov. Rezanje in premikanje segmentov je enostavno. Možnosti oblikovanja ovojnic žal ni. Uvažamo lahko le datoteke wav.

Mu.Lab je zanimiva "igrača", s katero je mogoče na rovaš uporabnih učinkov in programskega sintetizatorja ter podpore MIDI spoznati poglavitne sladkosti, ki jih ponujajo profesionalni studijski programi, razen neposrednega monitoringa. Žal pa boste za njegove prednosti prikrajšani, če si ne lastite zvočne kartice z nizkimi latencami in klaviature s podporo MIDI.

MU.LAB je sestavljen iz več oken, to pa je včasih moteče.

energyXT2

Kaj: Program za večstezno snemanje zvoka in zapisa MIDI, sekvencer.

Dosegljiv: www.energy-xt.com

Cena: 49 EUR.

Podprti OS: Windows.

Za: Zanimiv in pregleden vmesnik, podpora ASIO, učinki VST z neposrednim monitoringom, podpora MIDI in glasbilom VST.

Proti: Ni več brezplačno, uvažanje le datotek wav, preizkusna različica ne omogoča shranjevanja.

Zelo priročen sekvencer, ki omogoča snemanje avdia in MIDI in vsebuje zvrhan koš zanimivih učinkov in možnosti. Za snemanje je bil pripravljen v trenutku, neposredni monitoring je deloval gladko, kot se za spodobno orodje spodobi, MIDI snemanje in urejanje ter povezovanje zvočnih poti je bilo nadvse enostavno in učinkovito. Pravi užitek se je bilo ukvarjati s programom in lahko smo si le priznali, da brezplačnost vendarle ni vse. Program omogoča priročno uporabo ovojnic tako za glasnost kot tudi druge parametre, ima vgrajene sintetizatorje in zvočne učinke, pregledno mešalno konzolo in zanimiv modularični prikaz povezav znotraj programa. Vsebuje nekaj ritmičnih in melodičnih sekvenc. Vse elemente odlagamo na delovno površino po sistemu "povleci in spusti". Urejanje posnetkov je enostavno in priročno.

Če nimamo dovolj zmogljive zvočne kartice, da bi neposredni monitoring z učinki VST prišel do izraza, program nima posebne dodane vrednosti v primerjavi z drugimi. Ponuja pa nekaj bonbončkov, ki ga naredijo bolj zabavnega za uporabo. S tem pa ne želimo zanikati možnosti ustvarjanja povsem resne glasbe.

Vmesnik energyXT2 je nekoliko svojstven, a uporaben predvsem po zaslugi večfunkcijskega okna z zbirko učinkov.

REAPER

Kaj: Program za večstezno snemanje zvoka in zapisa MIDI, sekvencer.

Dosegljiv: www.reaper.fm

Cena: 50 USD (30 dni brezplačno).

Podprti OS: Windows, v prihodnosti Mac OS X.

Za: Podpora VST, VSTi, ASIO, ReWire, preprosta raba, pregleden vmesnik.

Proti: Omejeno urejanje posnetkov.

Reaper edini izmed programov pozitivno preseneča v vseh pogledih. Podpira domala vse dobrote, ki jih omogočajo doslej opisani programi skupaj, in še protokol ReWire, s katerim lahko gostuje zmogljive zunanje sekvencerje, kot sta FL studio in Propellerhead Reason. Vse nastavitve so preproste in intuitivne. Program je pregleden, a kljub temu omogoča množico nastavitev. Najlepše pa je, da ob zagonu vse deluje. Omogoča neposreden monitoring učinkov VST, igranje glasbil VST, snemanje in modifikacijo zapisa MIDI in seveda avdia. Oblikovanje ovojnic je enostavno, premikanje in obrezovanje zvočnih posnetkov prav tako. Ob prekrivanju avtomatsko izvede gladek prehod (crossfade), kar je mogoče tudi izklopiti. Zelo obširna je tudi podpora formatom za uvoz datotek.

Žal Reaper ni popolnoma brezplačen, a omogoča 30-dnevno preizkušanje brez omejitev, po tem obdobju pa želi v uporabniku le zbuditi slabo vest z nekajsekundnim prikazovanjem sporočila. In tega mu zaradi že omenjenih odlik sploh ni mogoče zameriti.

Reaper omogoča gostovanje Reason sekvencerja prek ReWire.

Rosegarden

Kaj: Program za večstezno snemanje zvoka in MIDI, sekvencer, urejevalnik glasbene notacije.

Dosegljiv: www.rosegardenmusic.com

Cena: Brezplačen.

Podprti OS: Linux.

Za: Urejanje notnega zapisa, integracija drugih programov, zmogljivo urejanje posnetkov.

Proti: Omejena podpora učinkom in glasbilom VST.

Rosegarden je celovita programska rešitev, ki želi biti odprtokodni odgovor na Steinbergov Cubase. In treba mu je priznati, da mu kar dobro uspeva. Program je pregleden in omogoča preprosto urejanje avdio in MIDI posnetkov. Podprti so vtičniki in sintetizatorji arhitekture DSSI, nadomestek tehnologiji VST. Protokol ALSA skrbi za komunikacijo z zvočno kartico s čim manjšo latenco. Obstaja tudi možnost uporabe učinkov in glasbil VST, a je zahtevanega nekaj znanja in akrobacij v okolju Linux. Dobrodošel je tudi urejevalnik notnega zapisa.

Program je eden glavnih sestavnih delov Linux distribucije AGNULA, dosegljiv pa je tudi samostojno.

Rosegarden je zmogljiva alternativa, a žal le za uporabnike okolja Linux.

Najbolj zveneča imena, ki so našla svoje mesto v studijskih računalnikih, so Steinberg Cubase in Digidesign Pro Tools (oba za MS Windows in Apple OS X) ter Apple Logic Pro (Apple OS X). Vse odlikuje izjemna kakovost obdelave zvoka, zelo obširne možnosti obdelave in nadgradnje prek komercialnih in brezplačnih vtičnikov, možnost povezovanja z zunanjimi specializiranimi sekvencerji in programskimi glasbili.