Pod budnim starševskim očesom

V internetu je vse več vsebin, ki niso primerne za otroke. Zanimalo nas je, s kakšno programsko opremo lahko najmlajšim omogočimo varen dostop do spleta, primeren njihovi starosti, in od njih odvrnemo potencialne nevarnosti.

Aplikacije za nadzor in spremljanje dela uporabnikov računalnikov ter omejevanje njihovega dostopa do spleta in njim dostopnih funkcionalnosti računalnika smo najprej poznali kot namensko programsko opremo, s katero so delodajalci spremljali storilnost in spletne navade svojih zaposlenih. Tak nadzor je bil sicer bolj ali manj upravičen, saj so mnogi brskali po spletu za lastne potrebe, se razpisali na Facebooku ali pa med delovnim časom preprosto odgovarjali na domačo e-pošto, ki ni bila povezana z njihovim delom v službi. Obenem smo bili priča razmahu (nelegalne) vohunske programske opreme, ki je bila odlična tehnološka osnova za kakršenkoli poglobljen nadzor uporabnikov računalnikov in njihovega dostopa do računalniških omrežij z več funkcionalnostmi, kot jih omogočajo v operacijske sisteme vgrajena orodja, toda ni bila namenjena splošni rabi.

Končno so iz poplave butičnih in maloserijskih aplikacij začela nastajati tudi splošna brezplačna in plačljiva programska orodja za domačo rabo, ki omogočajo vzpostavitev starševskega nadzora na domačih računalnikih in/ali mobilnih telefonih. Večinoma rešitve niso omenjene zgolj na en operacijski sistem in jih lahko namestimo tako v osebne računalnike kot tudi v mobilne telefone. Nekatere plačljive aplikacije lahko z eno licenco hkrati namestimo tudi v več naprav.

Popoln nadzor

Večina programske opreme za starševski nadzor se osredotoča na omejevanje dostopa do internetnih vsebin, ki so za otrokovo starost neprimerne, pa tudi na omejitve in nadzor uporabe družabnih omrežij, kot so: Facebook, Twitter, Instagram, Bebo, FourSqare, Habbo, Gaia, XBOX Live, Formspring, Linkedin, Tumblr, LastFM, Flickr in YouTube, pa tudi uporabe storitev za video komunikacijo, kot je Skype. Umetno-inteligenčne funkcionalnosti olajšajo spremljanje otrokovih dnevnih dejavnosti in starše obveščajo ob izrednih dogodkih; denimo, če otrok pošilja in sprejema neprimerna elektronska sporočila ali komunicira s staršem neznanim uporabnikom interneta. Aplikacije v pametnih telefonih lahko preverjajo tudi sporočila SMS in MMS ter omogočajo določitev seznamov telefonskih številk, s katerih lahko otrok sprejema klice ali jih kliče.

Starševski nadzor, da ali ne?

Določen nadzor je ob hitrem povečevanju za otroke neprimernih vsebin in storitev v svetovnem spletu vsekakor potreben, vprašanje pa je, koliko ga je smiselno uveljaviti in kako. Na prvem mestu je vzpostavitev zaupanja med starši in otroki, saj tako pogosto zadošča že občasen pregled z zgodovino dostopov do spletnih strani in namestitev aplikacij, ki ga lahko računalniško nekoliko bolj podkovani starši opravijo že ob pomoči osnovne programske opreme (npr. v spletnem brskalniku) in prek skrbniškega vmesnika operacijskega sistema. Dobro je, da otrok ve, da imamo možnost vpogleda v njegove računalniške aktivnosti, in se sam izogiba zanj škodljivim spletnim vsebinam.

Večina aplikacij za starševski nadzor omogoča tudi spremljanje in omejevanje komunikacij prek družabnih omrežij, a je tako zaščito mogoče dokaj enostavno zaobiti z javnimi posredniškimi strežniki (angl. proxy servers), pa tudi z nekaterimi spletnimi brskalniki. Zato je bolje, če se starši dogovorijo z otroki, da na svojih uporabniških računih pri ponudnikih posameznih spletnih storitev sami dovolijo vzpostavitev določenega nadzora in jim razložijo, da je to zanje koristno. Podobno je tudi s časovnim omejevanjem uporabe računalnikov, mobilnih telefonov in njihovih funkcionalnosti.

Če se otroci držijo dogovorov in hkrati dovolijo staršem občasen pregled svojih računalnikov in mobilnih telefonov, nadzorna aplikacija morda sploh ni potrebna.

Mobilne naprave imajo navadno vgrajen sprejemnik signala GPS, ki omogoča aplikacijam za starševski nadzor določanje njihove fizične lokacije, na podlagi katere lahko starši na elektronskem zemljevidu mesta razberejo celo ulico in hišno številko, kjer se mudi otrok. Nekatere rešitve omogočajo tudi zajemanje živih zvoka in slike z (mobilne) naprave, če so za to na voljo ustrezna strojna in programska oprema ter dovolj hitra podatkovna povezava. Na podlagi zbranih podatkov je mogoče tudi samodejno obveščanje staršev prek elektronskih sporočil (e-pošta, SMS, MMS) ob izrednih dogodkih; na primer, če se otrok preveč oddaji od doma ali samovoljno zapusti šolo v času pouka.

Večina aplikacij omogoča tudi omejevanje nameščanja nove programske opreme pa tudi omejevanje rabe določenih funkcionalnosti naprave, denimo omejitev uporabe brezžičnih omrežij in naprav ter določitev časa, ko otroku dovolimo uporabo celotne naprave, posameznih aplikacij ali določenih funkcionalnosti.

Plačljive aplikacije

Qustodio je morda prav zaradi svojega imena, ki spominja na angleško besedo custodian (slov. skrbnik), na vrhu številnih lestvic priljubljenosti aplikacij za starševski nadzor. Deluje v operacijskih sistemih Windows, Mac OS X, Android, iOS, Kindle in v operacijskih sistemih za tablične e-bralnike. Namestitev je sorazmerno preprosta, kar omogoča hiter začetek spremljanja in omejevanja spletnih aktivnosti mladega uporabnika, saj ročni vnos blokiranih spletnih strani in domen ni potreben. Namesto tega izberemo kategorije spletnih strani, ki jih želimo blokirati (npr. vsebine za odrasle, pornografijo, družabna omrežja, spletne strani, povezane s kajenjem in uživanjem alkoholnih pijač itn.), pri čemer sezname blokiranih spletnih strani osvežuje strežnik izdelovalca programske opreme. Filtriranje deluje pravilno tudi pri dostopu do spletnih strani prek varne povezave HTTPS.

Qustodio omogoča sledenje lokacij mobilnih naprav in sprotno obveščanje staršev o tem. Obenem lahko sestavimo seznam dovoljenih dejavnosti, od pošiljanja SMS in MMS do skupin telefonskih številk, ki jih otrok lahko pokliče. Pri aplikaciji za operacijski sistem Android je na voljo še poseben gumb za primer preplaha, t. i. »panic button«, ki ga lahko nastavimo tako, da samodejno pokliče do štiri zaupne telefonske številke, ko otrok potrebuje pomoč. Kljub vsemu naj bi gumb ne bil nadomestek za številke služb za hitro pomoč, kot sta 112 in 113.

Skrbniški uporabniški vmesnik je enostavno skriti in zakleniti z geslom, kar tudi izkušenemu mlademu nadobudnežu prepreči poseganje v nastavitve delovanja aplikacije. Zato bi temu vseobsegajočemu orodju res težko kaj očitali, razen manjših pomanjkljivosti, kot je ta, da otrok nima možnosti, da bi starše prek Qustodia prosil za odklepanje po njegovem mnenju neupravičeno zaklenjene spletne strani.

Brezplačno različico Qustodia z omejenimi funkcionalnostmi lahko uporabimo za zaščito ene naprave, za polno različico, s katero lahko zaščitimo do pet naprav, pa moramo na leto plačati 54,95 dolarja; za zaščito do 10 naprav plačamo 96,95 dolarja, za zaščito do 15 naprav pa 137,95 dolarja.

NetNanny spada med najstarejša orodja za starševski nadzor, ki so bila razvita že sredi devetdesetih let preteklega stoletja. Ponuja obsežen nabor fukcionalnosti za filtriranje spletnih strani z zelo podrobno razdelanimi nabori potencialno nezaželenih vsebin. Podobno kot pri Qustodianu je mogoče ločeno upravljanje profilov uporabnikov. Aplikacija lahko namesto prepovedi dostopa pred dostopom do določenih vsebin otroka ali drugega družinskega člana zgolj opozori. Obenem nastavljamo tudi dnevni in tedenski urnik, ko dovolimo uporabo določenih funkcionalnosti naprave ali nanjo nameščene programske opreme.

Pri NetNanny pogrešamo nadzor nad uporabo družabnih omrežij, zato je primerna predvsem za nadzor mlajših otrok, ki jih tako povezovanje s prijatelji še ne zanima. Eno napravo z operacijskim sistemom Windows ali Mac OS X lahko zaščitimo za letno naročnino 39,99 dolarja na leto, do pet naprav za 59,99 dolarja, do 10 naprav pa za 89,99 dolarja. Pri tem poudarimo, da je zaščita mobilnih naprav na voljo samo v dražjih paketih za zaščito do 5 in do 10 naprav.

uKnowKids je storitev, ki se osredotoča predvsem na nadzor družabnih omrežij in ne omogoča filtriranja spletnih strani ali omejitev uporabe naprav in je namenjena zgolj mobilnim napravam. V osnovi je podprt operacijski sistemi Android, za nadzor naprav z operacijskim sistemom iOS pa je treba enkratno doplačati 50 USD. Omogoča tudi nadzor sporočil SMS in telefonskih klicev pa tudi sledenje lokaciji naprave, zasebnemu telefonskemu imeniku in celo fotografijam Priložen je tudi slovarček angleških slengovskih izrazov in okrajšav, ki staršem pomaga razumeti komunikacijo njihovega najstnika.

Kaspersky Safe Kids je na voljo kot plačljiva ali brezplačna storitev z omejeno funkcionalnostjo, ki omogoča filtriranje spletnih strani, upravljanje nameščenih aplikacij in omejevanje rabe naprave. Letna naročnina na plačljivi Kaspersky Safe Kids Premium, ki zna poleg omenjenega še spremljati lokacijo mobilne naprave, nadzirati uporabo družabnih omrežij, pregledovati sporočila SMS in nadzirati telefonske klice, stane 14,99 dolarja. Po namestitvi se splača natančno preleteti številne prednastavljene izbire v nastavitvah in preveriti njihovo ustreznost lastno rabo.

Norton Security Premium je precej novejša rešitev od NetNanny in je nastala z združevanjem različnih aplikacij s področja računalniške varnosti, ki so jih v Nortonu razvijali že od sredine devetdesetih let preteklega stoletja. Za približno enako letno naročnino kot NetNanny združuje Norton Family Premer, ki pokriva: filtriranje spletnih strani, časovno omejevanje rabe naprave in vanjo nameščenih aplikacij, omejevanje iskanja po spletu in dostopa do družabnih omrežij, video nadzor, sledenje lokaciji naprave in nadzor tekstovnih sporočil ter dobro znana orodja za zaščito pred virusi in zlonamernimi programskimi opremami.

Obdelava občutljivih podatkov

Aplikacije za starševski nadzor del obdelav zajetih podatkov izvedejo same, del pa jih prepustijo spletnim strežnikom izdelovalca. Denimo, spletni strežniki lahko sproti obdelujejo posredovane naslove spletnih strani, ki jih želi otrok obiskati, da bi ugotovili, ali dostop lahko dovolijo. Prav tako ni izključeno, da aplikacija spletnemu strežniku ne pošilja v pregled tekstovnih besedil iz e-pisem, SMS in MMS, ki jih želi otrok poslati, da bi preveril, ali se nanašajo na prepovedane vsebine. Podobno velja za sezname naslovov elektronske pošte in otrokov telefonski imenik, če jih upravljamo ob pomoči spletne storitve. Če pošilja aplikacija spletnemu strežniku tudi pritiske na tipke, so lahko ob morebitnem hekerskem vdoru v storitev v nevarnosti celo otrokova uporabniška imena in pristopna gesla (na primer uporabniško ime in geslo za dostop do njegovega profila na Facebooku).

Zato mora biti varovanje prestreznih storitev aplikacije za starševski nadzor in njihove komunikacije s spletnim strežnikom na enaki ravni kot varnost jedra operacijskega sistema in varnost njegovih samodejnih posodobitev; a to izdelovalci težko zagotovijo, saj se aplikacijski programski vmesniki operacijskih sistemov z novimi različicami hitro spreminjajo. Po drugi strani, ni zagotovil, da ne bodo pri ponudniku storitve zbrani podatki nekoč statistično obdelani in uporabljeni za namene spletnih oglaševalcev.

Deluje v operacijskih sistemih Windows, Android in iOS, a ne podpira novejšega Microsoftovega brskalnika Edge, ki je vgrajen v Windows 10. Bolje se razume z brskalnikoma Google Chrome in FireFox. 30-dnevna preizkusna različica Norton Security Premium je zastonj, a se je pred uporabo Norton Family Premer treba registrirati. Letna naročnina, ki omogoča zaščito do 10 naprav, stane 49,99 dolarja.

Zastonjska programska oprema

Zastonjske aplikacije za starševski nadzor ponujajo manj funkcionalnosti od plačljivih. Taka je tudi storitev Microsoft Family, ki zahteva vzpostavitev Microsoftovega uporabniškega računa za vsakega člana družine. Deluje v vseh računalnikih in mobilnih napravah z operacijskim sistemom Windows 10 in novejšimi. Filtriranje dostopa do spletnih strani je omejeno na spletna brskalnika Internet Explorer in Microsoft Edge; a je rabo drugih brskalnikov mogoče preprečiti.

Nabor funkcionalnosti je za brezplačno storitev soliden, odlična je tudi stabilnost storitve. Omogoča sestavljanje urnikov za omejevanje dostopa do aplikacij, nameščenih v računalnik, in posameznih spletnih strani in storitev ter otrokom preprečuje zapravljanje denarja v številnih spletnih trgovinah brez privolitve staršev. Toda pogrešamo možnost izbire kategorij nezaželenih spletnih strani, saj je posamičen vnos naslovov prepovedanih spletnih strani zaradi njihovega števila praktično nemogoč; lahko pa si pri tem pomagamo z zastonjskimi spletnimi storitvami drugih izdelovalcev, kot sta OpenDNS in Familiy Shield, ki omogočajo samodejno filtriranje spletnih vsebin na omrežni ravni (pretvorba spletnega naslova v naslov IP), njihove lastnosti pa nastavljamo prek spletnega uporabniškega vmesnika. Omenimo še, da je v Microsoft Family mogoč hiter časovni pregled otrokovih navad uporabe računalnika. Ob pomoči GPS je mogoče tudi slediti lokacijam mobilnih naprav.

KidLogger je brezzplačna aplikacija, namenjena zgolj spremljanju otrokovih računalniških aktivnosti, in ne omogoča filtriranja spletnih strani ali določanja urnikov uporabe naprave ali posameznih aplikacij in storitev v njej. Kljub temu vključuje celo zajemanje pritisnjenih tipk in občasno shranjevanje zaslonskih slik ter shranjevanje naslovov obiskanih spletnih strani s časi trajanja obiskov. Omogoča tudi zvočno snemanje pogovorov in sporočil prek družabnega omrežja Skype, in celo samodejno snemanje iz mikrofona naprave, če je presežena vnaprej določena jakost zvoka. Skrbniški vmesnik vsebuje filtre, ob pomoči katerih se lahko pri pregledovanju otrokovih računalniških navad osredotočimo samo na določene vrste otrokovih aktivnosti ter tekstovnih in zvočnih zapisov v izbranem časovnem obdobju.

KidLogger deluje v operacijskih sistemih Windows, Mac OS X, Linux, Android in iOS, a ni posebej zaščiten pred odstranitvijo iz naprave. Za to moramo poskrbeti sami z ustrezno nastavitvijo in dodelitvijo skrbniških in uporabniških pravic v operacijskem sistemu.

Kako izbrati pravo aplikacijo?

Aplikacije za starševski nadzor je dobro pred namestitvijo natančno preizkusiti in posvetiti precej časa njihovim funkcionalnostim, učinkovitosti, zanesljivosti in varnosti podatkov, ki jih obdelujejo. Med slednjimi so lahko tudi občutljivi osebni podatki, kot so (e-)naslovi, uporabniška imena in pristopna gesla.

Ker je večina aplikacij vezana na spletne storitve izdelovalcev, se moramo prepričati tudi o varnosti njihovih povezav z oddaljenimi spletnimi strežniki, a tudi o tem, katere podatke aplikacija sproti posreduje spletnim strežnikom in katere od njih prejema. Vsekakor ni pametno uporabljati aplikacij, ki ne zagotavljajo dovoljšne varnosti osebnih podatkov ali pa jih je moč zaobiti že s preprostimi posegi v operacijskem sistemu …