Pod valovi

Odkar je človeštvo prenehalo potovati na Luno (kamor so ameriški astronavti vzeli fotoaparate podjetja Hasselblad), je najbolj eksotičen svet tisti, ki ždi pod morsko (ali rečno, jezersko) gladino. Podvodna fotografija je bila nekoč zelo redka, saj smo zanjo potrebovali veliko posebne, drage opreme in, jasno, veliko znanja, tako fotografskega kot potapljaškega.

Danes se lahko gre podvodno fotografiranje že skoraj vsak. Že več let so na voljo žepni fotoaparati, ki ponujajo vodotesnost tudi do nekaj deset metrov, tako rekoč vsako podjetje ponuja vsaj enega. Na voljo so celo pametni telefoni, ki jih lahko vzamemo pod vodo (pri teh sicer le nekaj metrov), zelo zanimive so tudi akcijske kamere, ki so že v osnovi namenjene tovrstnim početjem.

A podvodno fotografiranje ima seveda tudi svoje zahteve in težave. Prva je okolje oziroma medij – elektronika navadno ne deluje najbolje v mokroti. Ti aparati morajo biti povsem zatesnjeni, da ostane občutljiva notranjost suha, dodatna težava je tudi sol oziroma njena korozivnost. Največ težav je tam, kjer se karkoli premika. To so predvsem vratca, ki pokrivajo odprtine za baterijo ter pomnilniško kartico, nekaj pozornosti zahtevajo tudi tipke.

Poleg samostojnih aparatov, namenjenih uporabi tudi pod vodo, je zanimiva možnost nakup vodotesnega ohišja za navaden aparat (torej tak, ki v osnovi ni nič zaščiten). Ta ohišja so na voljo za večino boljših aparatov, tako žepnih kot večjih, kompaktnih modelov. Izdelana so namensko prav za določen aparat, kar pomeni, da so tudi razmeroma draga, za cenejše modele pa obstajajo tudi namenski etuiji, ki delujejo s širšim izborom majhnih aparatov. Ti sicer ne uživajo ravno velikega zaupanja, a se za bolj osnovno uporabo (torej do zmernih globin) še kar odnesejo.  

Video

S tokratno množico podvodnih »igrač« smo posneli tudi videoposnetek, ki si ga lahko ogledate na naslovu www.monitor.si/podvodni