Podatkovni centri so velik biznis
Poslovni svet letos govori predvsem o umetni inteligenci, pri čemer večina ljudi spregleda dejstvo, da so njeni temelji predvsem v podatkovnih centrih, ki predstavljajo hrbtenico umetne inteligence in praktično vsega digitalnega.
Lanska študija podjetja McKinsey s področja podatkovnih centrov vsebuje napoved, da bo panoga temeljev digitalnega sveta do leta 2030 rasla s kar 10-odstotno povprečno letno stopnjo. To je veliko, sploh upoštevaje dejstvo, za kako obsežne in drage naložbe gre. Podjetja po svetu naj bi za gradnjo novih podatkovnih centrov tako porabila kar 49 milijard dolarjev. Digitalna infrastruktura je pač gonilna sila današnjega gospodarstva, saj poganja vse, od spletnih iskalnikov in e-trgovine do telekomunikacij in računalništva v oblaku.
Umetna inteligenca kot zlata mrzlica
Največji pospešek rasti podatkovnih centrov po svetu daje tehnologija umetne inteligence, ki jo želi vedno več podjetij čim hitreje vpeljati v poslovanje. Umetna inteligenca se ta hip zdi kot nekakšna novodobna upodobitev časov t. i. zlate mrzlice. Tehnologije umetne inteligence so praktično vseprisotne in ponudniki podatkovnih centrov, katerih nepremičnine in digitalna infrastruktura so ustreznica krampov in lopat digitalne zlate mrzlice, jih podpirajo. In letos se bosta kopanje in iskanje digitalnega zlata vsekakor še okrepila.
Kako močno umetna inteligenca spreminja krajino podatkovnih centrov, kažejo tudi poročila podjetja Nvidia, specializiranega za proizvodnjo grafičnih procesorjev. Ti pri poganjanju nalog s področja umetne inteligence zaradi svoje zasnove vse pogosteje zamenjujejo osrednje procesorje, pravzaprav grafični procesorji Nvidia že poganjajo veliko večino aplikacij umetne inteligence. Ameriški proizvajalec naj bi letos kupcem dobavil 100.000 izjemno zmogljivih strežniških platform za umetno inteligenco, a povpraševanje je še veliko večje. Analitiki ocenjujejo, da bi se lahko skupno število dobavljenih strežnikov za umetno inteligenco, sestavljenih predvsem iz grafičnih procesorjev, že leta 2027 povzpelo na 1,5 milijona.
Ima pa seveda vsaka medalja dve plati. Podatkovni centri namreč – podobno kot poslovni računalniki in strežniki – poznajo t. i. osveževanje strojne opreme. Ta se v podatkovnih centrih navadno zamenja po štirih ali petih letih. Poleg tega so podatkovni centri omejeni s fizičnim prostorom, z energijo in s sistemi hlajenja. Vroči grafični procesorji v gostih postavitvah pa te enačbe postavljajo na glavo. Zgolj po »zaslugi« tehnologij umetne inteligence naj bi podatkovni centri po svetu že čez tri leta porabili več kot polovico dodatne električne energije, kot je porabijo danes – tam, kjer bo to sploh mogoče uresničiti.
A to ni edina skrb upraviteljev podatkovnih centrov. Tudi na področju umetne inteligence vsekakor ni vse zlato, kar se sveti. Na razburkanem trgu umetne inteligence bodo zmagovalci in poraženci. In zadnji bodo težko poravnali račun/-e za storitve podatkovnega centra, kar zanj predstavlja poslovno tveganje, saj od (pre)optimističnih zagonskih podjetij z velikimi, a včasih tudi neuresničljivimi idejami ne bo denarja. Tako bodo morali skrbniki podatkovnih centrov začeti preverjati bonitete in poslovne modele strank ter te ustrezno uravnotežiti z vidika tveganj za poslovanje.
Bo podatkovna širina postala ozko grlo?
Utegne se celo zgoditi, da prostor in energija v prihodnje ne bosta ključna omejitvena dejavnika podatkovnih centrov. Danes namreč ti največ svojih zmogljivosti in pasovne širine (beri: povezave s svetom) namenjajo storitvam računalništva iz oblaka. Zdaj pa se bodo za to pasovno širino potegovale še storitve umetne inteligence. Z njo nadgrajena digitalna orodja in storitve bodo prevzeli praktično vse vire, ki jih še niso pograbili (beri: zakupili) ponudniki storitev v oblaku. Nič čudnega torej, da je povpraševanje po zmogljivostih podatkovnih centrov začelo presegati ponudbo že konec leta 2022. In nič ne kaže, da bi se trend kaj hitro obrnil, torej bodo posledice očitne: dvig cen storitev podatkovnih centrov.
A ker se umetna inteligenca in oblak razvijata drug ob drugem, se meje brišejo. Danes malodane vsi ponudniki storitev iz oblaka tudi sodelujejo pri snovanju rešitev z umetno inteligenco, torej se njihove potrebe po podatkovnih centrih zanjo in za oblak mešajo. To predstavlja izziv za ponudnike. Da bi zadostili naraščajočim potrebam po umetni inteligenci, utegnejo ponudniki morebiti manj donosnim strankam prekiniti pogodbe najema kapacitet v podatkovnem centru ali pa bodo te močno podražili z namero, da stranke odpovedo pogodbo z njimi.
Vsekakor pa je jasno, da bo naslednji val naložb v podatkovne centre obsegal tudi širitev širokopasovnih povezav, kjerkoli bo to le mogoče. V sodobnem digitalnem svetu namreč pasovne širine ni nikoli preveč.
#izpostavljeno# Naslednji val naložb v podatkovne centre obsegal tudi širitev širokopasovnih povezav in dobave električne energije, kjerkoli bo to le mogoče.
Zemljevid podatkovnih centrov pridno raste
Če so bili v preteklosti podatkovni centri omejeni predvsem na posamezna »tehnološka središča« po svetu, danes ni več tako. Tradicionalna tehnološka središča imajo marsikje omejene zmogljivosti, zato stranke, ki so bolj občutljive na zakasnitve – torej na čas, ki traja, da podatki potujejo od ene lokacije do druge (in pogosto še nazaj) –, že iščejo oziroma malodane zahtevajo dodatne možnosti oziroma kar bližje lokacije podatkovnih centrov. Ponudniki, sploh globalni velikani, jim seveda ustrežejo, zato se podatkovni centri po celinah in državah pridno množijo. Vse to vpliva tudi na zemljevid sveta podatkovnih centrov, kjer Združene države Amerike nimajo več očitne prevlade. Ta hip sicer ZDA še imajo primat, saj tamkajšnji podatkovni centri predstavljajo približno 40 odstotkov svetovnega trga podatkovnih centrov, a jih Latinska Amerika, Evropa in azijsko-pacifiška regija pospešeno dohitevajo, saj v zadnjem času beležijo precejšnjo rast števila novih podatkovnih centrov. Na zemljevid podatkovnih centrov se uvrščajo vedno bolj eksotične države, kot sta Etiopija in Namibija, nekatere med njimi v teh objektih vidijo celo svojo poslovno priložnost.
Digitalni požeruhi in trajnost
Podatkovni centri pa vzbujajo pozornost javnosti tudi po negativni plati. Najpogosteje so očrnjeni zaradi velike porabe energije in vode, a ta se bo zaradi povečanega povpraševanja v prihodnje le še povečevala. Ponudniki rešitev za podatkovne centre, ki so usmerjeni v prihodnost, pa se vseeno ne izogibajo trajnostnemu razvoju in že sprejemajo ukrepe za zmanjšanje svojega okoljskega odtisa.
Vedno več podatkovnih centrov v ZDA že pridobiva energijo iz obnovljivih virov, pri tem prednjačijo objekti na robu puščavskih območij, ki lahko računajo tako na energijo sonca kot vetra. V raziskavi AFCOM State of the Data Center 2024 je več kot polovica podatkovnih centrov navedla, da načrtujejo namestitev sončnih elektrarn na svoje objekte, več kot četrtina pa jih razmišlja o namestitvi vetrnih elektrarn. A to še ni vse. Podatkovni centri že preučujejo tudi jedrsko energijo, vodik, geotermalno energijo in sisteme za shranjevanje energije v baterijah. Pač vse, s čimer lahko zmanjšajo skupne stroške energije in odvisnost od elektrodistribucijskega omrežja. Razvijajo se sistemi, ki v podatkovnem centru potrebujejo manj pretvorb iz izmeničnega toka v enosmernega, kar lahko v podatkovnem centru znova ustvari znatne, tudi nekaj desetodstotne prihranke.
Veliko naporov se ta hip vlaga v razvoj hladilnih sistemov, ki lahko delujejo brez vode, a so te rešitve za zdaj omejene na manjše objekte. Svoj lonček pristavljajo tudi proizvajalci strojne opreme, ki podpirajo idejo hlajenja s toplo vodo namesto s hladno. Ta pristop ne zahteva stalnega vira hladne vode, temveč predvsem kroženje (in pri tem ohlajanje) vroče oziroma tople vode. Sodobni procesorji pač delujejo tako pri 30 stopinjah Celzija kot pri 60. Pa to še ni vse, saj nekateri ponudniki strežnikov za podatkovne centre omogočajo celo potopno hlajenje, kjer je celoten strežnik potopljen v neprevodni tekočini, ki tako odvaja ustvarjeno toploto.
Proizvajalci strežniške opreme prav tako vedno pogosteje uporabljajo obnovljive materiale in materiale, ki jih je mogoče reciklirati. Pritiski strank, vlagateljev in regulatorjev so očitni, pravi zmagovalci pa so pravzaprav podatkovni centri, ki znajo trajnost spremeniti v konkurenčno prednost (in tako privabiti stranke).
Imperativ inovacij
Inovacije zagotavljajo napredek vsaki industriji in v svetu IT ter podatkovnih centrov ni nič drugače. Izjemno povečano povpraševanje po digitalni infrastrukturi pa spodbuja tudi tehnološke inovacije, saj si lastniki podatkovnih centrov prizadevajo za optimizacijo učinkovitosti in prilagodljivosti. Omenjeni alternativni viri energije so le en del enačbe, veliko dela v podatkovnem centru in njegovem upravljanju že danes opravi pametna programska oprema, ki zna bremena in celotne virtualne sisteme ter aplikacije prenašati med posameznimi strežniki in tako doseči velik izkoristek ob sočasnem izklapljanju opreme, ki je v nekem trenutku ne potrebuje.
Naslednji val inovacij bo verjetno zajel prav področje hlajenja, ki postaja ena kritičnih komponent podatkovnega centra. Vroči procesorji so vse gosteje posejani, zato tradicionalne rešitve vse težje odvajajo vse večjo količino toplote. Če je še leta 2021 povprečna gostota IT-opreme na strežniško omaro znašala 7 kW, je ta številka danes že 12 kW in bi do konca desetletja prav lahko dosegla 20 kW. Večina podatkovnih centrov tako že kombinira tekočinsko in zračno hlajenje, ločevanje vročih in hladnih prostorov, nekateri podatkovni centri ogrevajo bližnje objekte ali celo manjša mesta.
Z virtualizacijo, s kontejnerizacijo, programsko opredeljenimi arhitekturami, z oblakom in s konsolidacijo opreme IT so podatkovni centri v nekaj desetletjih že dosegli veliko povečanje učinkovitosti. Zdaj vstopamo v novo obdobje uporabe podatkovnih centrov, kjer bodo v ospredju optimizacija aplikacij ter nove izboljšave v procesorski moči in zasnovi. Za zgovoren primer je poskrbel Google, ki za obdelavo videoposnetkov uporablja nove in zelo optimizirane strežnike, pri čemer je pet starih/klasičnih strežnikov, na katerih teče storitev Youtube, zamenjal z enim novim, ki vsebuje ASIC-rešitev z majhno porabo energije.
Novi podatkovni centri bodo torej optimizirali svojo fizično infrastrukturo za umetno inteligenco, ta pa jim utegne vrniti s kakšno prebojno inovacijo. Ne bi se čudil niti, če bi naši otroci podatkovne centre prihodnosti označili kar za tovarne umetne inteligence.