Pogača in drobtinice
David proti Goljatu, partizani proti Nemcem, Vietnamci proti Američanom, Američani proti vesoljcem … zgodovina in sedanjost sta polni zgodb o epskih bitkah med junaškimi sleherniki in podlimi velikani. Vedno zmagajo outsiderji, ki junaštvo cepijo na okretnost in pretkanost ter osmešijo pričakovanega favorita. Tokrat ne bo tako. Naj cenjeni bralki in bralcem takoj razblinimo upe: Photoshop je nesporni zmagovalec v kategoriji orodij za obdelavo slik. In ne kaže, da bi se kmalu kaj spremenilo.
■ Adobe Photoshop CC (2014)
Dobro leto je, odkar so Adobovi menedžerji razburkali delikatne vode grafičnih oblikovalcev, fotografov, kreativcev, umetnikov — od profesionalcev do ljubiteljev. Tedaj je svet ugledal naslednik različice CS6, zloglasni Photoshop Creative Cloud (CC). Zadevo je bilo moč kupiti le v sklopu mesečnega ali letnega najema, ne enkrat in za vedno kot dotlej. Rahlo preobčutljivi uporabniki s(m)o nad modelom »programja kot storitve« (po domače, SaaS) zagnali vik in krik ter Adobe obmetavali z najbolj levičarskimi in protikapitalističnimi psovkami. Prepričani smo bili, da se je podjetje pozlobilo in hoče našim otrokom odtrgati od ust krvavo zasluženi kruh. V letu dni so se strasti umirile, cena mesečnega najema se je znižala in na vse skupaj smo se navadili.
Ko pa je Adobe »na bombico« skočil v naš bazen, je pošteno pljusknilo prek robov. Marsikdo se je začel ozirati naokrog in iskati alternativo nasilnemu »ustvarjalnemu oblaku«. Razlog za oziranje okrog je tudi glomaznost in zapletenost, ki se je nabrala v skoraj četrt stoletja, od splavitve prve različice. Pri Adobu v ubogi program zadnje čase tlačijo prav vse in skušajo ustreči čim širšemu spektru uporabnikov, od fotografov, razvijalcev spletnih strani, 3D modelarjev, oblikovalcev … Ti pa si iščejo enostavnejše in cenejše rešitve. V boksarski ring smo zato v en kot postavili težkokategornika, v drugega pa tri peresno lahke, predvsem pa brezplačne alternative.
Galerija razostritev spravi v gibanje še tako pusto sliko.
Čas je, da v Adobovem vesolju 3D dobi svoj program.
Navajeni smo bili, da je Adobe na približno leto in pol izdal dodelano različico. Novi najemniški sistem pa omogoča nepretrgano zalaganje s posodobitvami. Tako se je v dobrem letu nabralo kar nekaj novosti in izboljšav. Žal pa tudi nepotrebnih izletov v neznano.
Adobe Photoshop CC 2014
Kaj: Orodje za obdelavo slik, 3D modeliranje in še marsikaj.
Izdeluje: Adobe (adobe.com).
Cena: 9,99 € na mesec (skupaj s fotografskim programom Lightroom).
Za: Novi vtičnik Camera Raw, delo s plastmi, urejanje videa, vodila, pametni predmeti, povečevanje in pomanjševanje slik in, ne nazadnje, dokaj ugodna cena.
Proti: Zadeva postaja preobsežna, čas je za delitev na bolj specializirana orodja (web, tisk, foto, 3D …); kup ostarelih in nekaj povsem neuporabnih novih orodij.
■ GIMP
GGNU Image Manipulation Program je prava svetinja za ljubitelje odprtega in neodvisnega. Je za vse prave antimonopoliste in ljubitelje mask Guya Fawkesa. Zaživel je pred skoraj 20 leti in je danes eden najbolj dodelanih in zanesljivih odprtokodnih programov.
Pretirano barviti GIMP
Nedvomno je ena najboljših alternativ Photoshopu, saj ima zares veliko podobnih funkcij in povsem domač, dasiravno rahlo kičast videz. Nekaj težav je le z bližnjicami, a je tudi to mogoče nastaviti po želji.
GIMPova odprta arhitektura omogoča nešteto vtičnikov in nadgradenj. To pomeni, da si lahko sestavite orodje po želji (priprava za tisk, separacija v CMYK …). To bo navdušilo predvsem srednje in manj zahtevne uporabnike, ki jim je obsežnost Photoshopa odveč.
Program brez težav odpira datoteke .PSD in ohrani vse plasti. To je zelo dobrodošlo, če boste kdaj pozabili Adobu nakazati denar. Izginejo le učinki (sence ipd.), a jih je mogoče nadomestiti. Tudi pri retuši in siceršnjem packanju po slikah se izkaže in se mirno kosa z vodilnim. Težave pa so v malenkostih, ki smo jih (raz)vajeni iz Photoshopa. Če ste vajeni Photoshopovih zvijač, kot je zapolnjevanje glede na vsebino, boste razočarani. Marsikatero orodje je precej okleščeno, žal tudi delo z besedilom.
Toda GIMP ima v primerjavi s Photoshopom (vsaj) dve precejšnji pomanjkljivosti. Prva je precej zanič (seveda v primerjavi s Photoshopom) vtičnik za uvoz surovih slik (raw). Zadeva je pač ljubiteljsko narejena in profesionalnemu fotografu ne bo ponudila toliko manevrskega prostora kot Adobov Camera Raw 8.
Druga, precej večja pomanjkljivost pa so nastavitvene plasti oziroma, bolje, to, da jih ni. GIMP tega orodja, ki je del Photoshopa že od leta 1996, enostavno nima. Če bi preostalim malenkostim še lahko pogledali skozi prste, pa je pomanjkanje nastavitvenih plasti skoraj nepremostljiva ovira za resno delo.
GIMP
Kaj: Orodje za obdelavo slik in risanje.
Izdeluje: Razvojna ekipa GIMP (gimp.org).
Cena: Brezplačno.
Za: Cena, modularnost, vmesnik, podpora PSD.
Proti: Ni nastavitvenih plasti, delo s surovimi datotekami.
■ Pixlr
Če v imenu manjka kak samoglasnik ali pa se sliši kot razbit vrč, gre zelo verjetno za spletno ali mobilno aplikacijo. Tudi Pixlr ni izjema: zadeva deluje v oblaku. To pomeni, da se uporabniku celotno programsko okolje odpre v oknu brskalnika. Preizkusili smo Pixlr Editor, ki mu delata družbo še Pixlr Express in Pixlr-o-matic, ki sta na voljo tudi kot mobilna aplikacija, a ne sežeta dlje od instagramovega klona.
Skoraj neverjetno je, da gre za spletno aplikacijo.
Pri delu s Pixlrjem se Photoshopa vajeni zlahka znajdejo. Menuji in orodja so pričakovani in na pričakovanih mestih. Vmesnik je nadvse dodelan, morda rahlo barvit. Zabavno uporabne so tudi polprosojne palete, ki pokažejo ravno prav slike pod njimi. Vmesnik je na voljo v nekaj jezikih, celo v slovenščini.
Zadeva deluje presenetljivo dobro in človek zlahka pozabi, da gre za spletno aplikacijo. Nudi praktično vse, kar bi si zaželel celo malce zahtevnejši uporabnik. Od retuše do tonalne korekcije.
Pixlr Editor je, kot rečeno, oblačna aplikacija. To pomeni, da v računalniku programa nimamo nameščenega in vse datoteke najprej naložimo v splet in od tam obdelujemo. Tu pa se zatakne. Pozabite na obdelavo težjih datotek, teh orodje enostavno ne prebavi in vrne le kratko sporočilo o napaki. Nikjer tudi ni jasno, kako težke datoteke zadeva še sprejme, zato je vse skupaj lahko zelo zoprno. Predvsem, ker je prebava datoteke odvisna tudi od formata, ne le velikosti.
Ker je aplikacija namenjena obdelavi in izdelavi slik za splet, pričakovano ne omogoča pretvorbe v CMYK. Žal ne omogoča niti dela z ločenimi kanali RGB, niti spreminjanja ločljivosti.
Največji očitek pa velja, tako kot pri GIMPu, pomanjkanju nedestruktivnih nastavitvenih plasti, a se Pixlr za hitro in nebolečo obdelavo slik prek spleta zelo izkaže.
Pixlr Editor
Kaj: Spletno orodje za obdelavo slik in risanje.
Izdeluje: Autodesk (pixlr.com).
Cena: Brezplačno.
Za: Cena, vmesnik, podpora PSD.
Proti: Ni nastavitvenih plasti, ni podpore surovim datotekam, omejitev velikosti.
■ Paint.NET
Zadnji in na videz najslabotnejši med trojico je bil zamišljen kot nadomestilo zloglasnega Microsoftovega Painta. Že to pove precej, a najprej si oglejmo dobre reči.
Paint.NET je od daleč videti dovolj photoshopasto.
Podobno kot »konkurenta« se tudi Paint.net trudi ustvariti privid dela s Photoshopom. To mu nekaj časa uspeva, a kmalu zadiha in se odloči za svojo pot. To ni nič slabega, saj je delovno okolje lepo pospravljeno in ne pretirano kičasto, a še vedno daleč od Photoshopovih estetskih standardov. Najtežje delo z vmesnikom bodo imeli ravno uporabniki Photoshopa, saj je uporabniška izkušnja pri Paint.netu najdlje od vzornika (in najbliže MS Paintu).
Poleg osnovnih orodij, ki ga sploh kvalificirajo za boj proti Photoshopu, zadeva ponudi bore malo. Toda rešujejo ga vtičniki neodvisnih razvijalcev. In teh je res veliko. Uporabnik si lahko, podobno kot pri GIMPu, ustvari potrebam prilagojeno sestavo. Med vtičniki je obdelovalec surovih fotografij, pretvornik v format CMYK in celo vtičnik za trirazsežno modeliranje. Ta prednost pa je, paradoksalno, tudi velika pomanjkljivost programa. Brez vtičnikov je program precej okleščen in primeren res le za osnovno rabo. Žal pa pri dotPDNu nimajo pravega nadzora nad neodvisnimi razvijalci in je nameščanje ter uporaba vtičnikov lahko precej frustrirajoča in nepredvidljiva. Vsak ima tudi svoj vmesnik in uporabniško logiko. Podobno kot poplava vtičnikov za Photoshop pred davnimi leti, ko so kraljevali Alien Skin in ekipa.
Podobno kot GIMP in Pixlr tudi Paint.net nima nastavitvenih plasti. Zakaj nihče od razvijalcev ne izdela tako bistvenega in razmeroma preprostega orodja, vedo le redki. In mi nismo med njimi.
Kaj torej izbrati? Če vsaj del svojega dohodka zaslužite s premikanjem piklsov, vsekakor svetujemo photosop. Velikan je pač nedotakljiv. Če pa se bolj igrate in obdelujete družinske portrete, bo katerikoli od treh sledilcev več kot dovolj. Predvsem pa brezplačen.
Paint.NET
Kaj: Orodje za obdelavo slik in risanje.
Izdeluje: dotPDN (getpaint.net).
Cena: Brezplačno.
Za: Cena, modularnost.
Proti: Ni nastavitvenih plasti, ni podpore surovim datotekam, ne podpira formata .PSD.
Sladko
Prvega bonbončka bodo veseli splètkarji. Precej starikavo orodje Save for Web je namreč nadomestil novi Generator. Zadeva vse plasti v dokumentu shrani kot ločene datoteke v skupno mapo. Generator deluje zelo dobro in je, ko se ga navadimo, sila priročen. Težava je le pri poimenovanju plasti, saj z imenom določimo zapis, format in še kup drugih parametrov. Če želimo določeno plast shraniti kot JPG v kakovosti 60 % in 24-bitni PNG, moramo plast poimenovati »ime.jpg60%, ime.png24«. Upamo, da bo nova posodobitev to okornost odpravila.
Malce starejša, a zelo uporabna je galerija razostritev (blur gallery). Orodje omogoča selektivno razostritev po določeni poti. Tako lahko, denimo, ustvarimo občutek gibanja pri statičnih slikah. Sila dobrodošla so tudi nova pametna vodila (smart guides), ki delujejo podobno kot pri Illustratorju.
Izjemen je prenovljeni vtičnik za obdelavo surovih posnetkov (camera raw). Orodje, ki je pravi program znotraj programa, zares polika še tako slabo osvetljeno fotografijo.
Grenko
Razvijalci (no, bolj verjetno tržniki) v Photoshop na vsak način tlačijo podporo trirazsežnemu modeliranju in izrisovanju. Tisti, ki je vsaj odprl kak 3D program, ve, kako kompleksna in zapletena orodja so to. Vraga, to je celotna panoga v svetu programske opreme! A vendar to fantom in puncam iz San Joseja ne omaje samozavesti. Kje pa. V novo različico so stlačili še podporo 3D tiskanju, ki je, kot pričakovano, skoraj neuporabna. Podprtih je le nekaj tiskalnikov, pa še pri teh ne moremo nastavljati hitrosti, temperature, debeline nanosa in podobnega. To pomeni, da mora uporabnik objekt (če ga je po kakem čudežu zmodeliral v Photoshopu) izvoziti kot .STL in natisniti od drugod. Adobe resno zamuja na trirazsežni vlak in veseli bi bili kakšne njihove rešitve, a nikakor ne v sklopu Photoshopa. Idealno bi bilo »partnerstvo«, kot je, denimo, med orodjem After Effects in Cinemo4D.
Veliko je obetalo orodje za prilagajanje perspektive (perspective warp), s katerim naj bi objektom na fotografiji spreminjali kòt pogleda. Žal to deluje le na zelo preprostih škatlastih telesih in je bolj čarovniška ukana kot kaj drugega.