Poglavje ena-in-pol

Ko je Apple lani predstavil tablični računalnik iPad, smo bili novinarji nekoliko previdni pri svojih napovedih, saj smo se pri jabolčnikih že prevečkrat premočno motili. A tudi največji zagovorniki Appla niso predvideli gromozanskega uspeha, ki ga je iPad požel med uporabniki. Kljub dobrim prodajnim številkam pa je že nared naslednik.

iPad je čez noč postal najbolj zanimiva naprava v svetu računalništva in elektronike. Po tistih prvih preizkusih so začele množično nastajati zanimive nove aplikacije, prirejene večjem zaslonu te naprave glede na duhovne predhodnike, telefone iPhone in predvajalnike iPod Touch. S tem pa je vznikalo vedno več novic in zgodb, kaj vse uporabniki počno s svojimi iPadi.

Brali smo, da ga radi uporabljajo otroci. Pa računalniško nepismeni. Pošiljali smo si videe z YouTuba, kako po njem šarijo mačke, psi in tjulnji (tisti živalski, povsem verjetno pa tudi oni z brzostrelkami). Pa kako ga ljudje nameščajo v avtomobile, kuhinje, kako ga razstavljajo in tlačijo v mešalnik.

Nekaj premora je bilo poleti, a le zaradi telefona iPhone 4. Applemanija je segla celo tako daleč, da je veliko spletnih strani, ki pokrivajo računalništvo in zabavno elektroniko, naredilo posebne različice strani, kjer ni novic o Applu in njegovih napravah.

Počasi so te tablice začeli prodajati tudi v Sloveniji, oprostite, v bližini države. Tudi med našimi sodelavci je kar nekaj takih, ki smo si omislili to čudo tehnike. Eni so šli v Trst, drugi so ga dobili izza morja, spet tretji smo šli ponj v Celovec, kot v starih, jugoslovanskih časih (globalizacija očitno pomeni, da lažje kupimo čokolado in pralni prašek, jabolka pa ostajajo razred zase).

Igra Galaxy on Fire 2 je ena izmed grafično impresivnejših, je pa tudi ena izmed bolj poglobljenih iger v Appstore-u. V različici za iPad pa velja 8 evrov.

Z novo različico operacijskega sistema iOS smo dobili tudi par novih nastavitev. Najbolj uporabna se nam zdi možnost, da drsno tipko uporabimo za zaklenitev orientacije zaslona, kot je bil tudi njen prvotni namen.

Tej zgodbi so seveda sledili drugi izdelovalci, čeprav so to zanimanje razlagali drugače. Po njihovo so začeli pripravljati tablice, ker tako želijo uporabniki, za zaprtimi vrati pa so se jim bržkone cedile sline, ko so brali o bajnih zaslužkih Appla. Prve konkurenčne tablice smo dobili od manj znanih izdelovalcev z Daljnega vzhoda. Bile so poceni in, preprosto povedano, zanič. Trg jih še povohal ni, mi smo jih pa bolj iz službene dolžnosti.

A uveljavljena imena so mlela naprej, prvi potencialni konkurent (vsaj na papirju) je bil Samsungov Galaxy Tab. Tu se je pravzaprav lepo pokazalo, kakšen naskok je imel Apple pred konkurenco. Galaxy Tab je imel opazno manjši zaslon (po površini le za dobro polovico tistega na iPadu), manj zanj prirejenih aplikacij, med uporabo se je več zatikal, kljub vsemu temu pa je bil dražji.

Prave konkurence do danes ni uspelo ustvariti še nikomur. Na nedavnem sejmu MWC (Mobile World Congress) v Barceloni, o katerem lahko sicer berete bolj na začetku tokratnega Monitorja, smo videli kar nekaj naprav, ki bi lahko predstavljale resno konkurenco iPadu. Sicer je ta hip na voljo le Motorolina naprava Xoom (pa še ta samo v ZDA), za to pa so, od predstavitve iPada, potrebovali več kot leto dni. Med tem je Apple svoje tablice prodajal kot vroče žemljice.

A kolesa se počasi le vrtijo, v naslednjih nekaj mesecih pričakujemo kar nekaj zanimivih naprav. Tako niti ne preseneča, da so v Applu pripravili novo generacijo svoje tablice - če ne drugega, so s tem zopet pritegnili kar nekaj pozornosti.

iPad 2 v praksi

Prvo, kar opazimo, ko vzamemo novi iPad v roke, je njegova debelina. Že prvotna tablica ni bila ravno debela, ta pa je res impresivno tanka. Napravo jim je uspelo stanjšati za tretjino, s 13,4 milimetra na vsega 8,8 milimetra, kar je tanjše kot marsikateri že tako tanek pametni telefon (recimo Samsungov Galaxy S).

Druge mere so se manj spremenile, pravzaprav skoraj neopazno. V pokončni legi je v širino izgubil štiri milimetre, v višino pa tri. Bolj omembe vredna je razlika v teži, kjer je od prvotnih 680 gramov naprava izgubila 80 gramov (pri različici, ki nima povezave 3G). To razliko pa opazimo le ob prvi rabi, drugače naprava še vedno ni ravno lahka in je ne moremo dolgo držati v zraku, hitro jo bomo želeli nekam nasloniti.

Nekaj razlik je v samem oblikovanju, zaradi manjše debeline so nekoliko predelali zadnjo stran in rob. Tega pravzaprav ni več, saj je zadnja stran iz enega kosa aluminija, ki se od roba takoj spusti proti zadku, tako kot je pri starejših generacijah telefonov iPhone. Zadnja stran prvotnega iPada je bila za naš okus nekoliko preveč zaobljena, zato se je, ko smo jo postavili na ravno površino, rada majala. Zdaj je večina zadnje strani povsem ravna, napravo je lažje uporabljati na mizah in drugih ravnih površinah. Novosti pri oblikovanju so nam všeč, z novim iPadom je malenkost lažje delati, še vedno pa verjamemo, da si bo večina uporabnikov omislila nekakšno torbo oziroma ovitek.

Novi iPad ima spletno kamero, ki jo lahko uporabimo za video klice; obstajajo tudi že odjemalci za Windows in Android. Poigramo pa se lahko tudi z osmimi različnimi učinki v programu Photo Booth.

Edini razširitveni vhod je ostal enak, tudi tipke so enako razporejene. Ta je spodaj - prek njega napolnimo akumulator in napravo priključimo na računalnik. Zaradi bolj zaobljenega roba so tipke tudi nagnjene bolj nazaj, to pa na trenutke nekoliko oteži njihovo rabo. Seveda pa jih je malo - na desnem robu je nagibna tipka za nadzor zvoka, nad njo pa drsnik, ki lahko po novem rabi kot izklop zvoka ali pa za zaklep orientacije zaslona. Zgoraj je še vedno tipka, ki zaklene zaslon in napravo postavi v spanje, levo od tega pa izhod za slušalke. Prednja stran je enaka kot prej, zaslon po diagonali meri 25 centimetrov, pod njem je fizična tipka "Home". Novost je majhna spletna kamera na zgornji strani, še eno kamero pa so dodali zadaj (več o njiju čez nekaj vrstic).

iPad je torej v celoti še vedno odlična vaja v industrijskem oblikovanju. Kakovost izdelave je na najvišji ravni, enako velja za videz, vsaj dokler je ne primemo v roke. Tako kot pri predhodniku je sprednja stran silno odsevna, zaradi zaslona, občutljivega za dotik, pa se na njej praktično takoj vidi kup prstnih odtisov. To med uporabo resda ne moti, je pa videti toliko slabše, ko je naprava ugasnjena.

Strojna oprema

Nekaj novosti je pri strojni opremi. Nov je namreč procesor (poimenovan A5, prej je bil A4, oba pa sta seveda arhitekture ARM), ki ima zdaj dve jedri, takt pa naj bi ostal enak, torej 1 GHz. V praksi pa se izkaže, (s različnimi preizkusnimi programi) da je takt procesorja nekoliko nižji, približno 900 MHz, hkrati se tudi nekoliko spreminja glede na potrebe (to je sicer običajno tudi pri telefonih). Kljub temu je seveda veliko zmogljivejši kot pri predhodniku. Količina pomnilnika je podvojena, s 512 MB na 1024 MB, pomnilnik pa naj bi imel tudi hitrejše vodilo. Nov je tudi žiroskop, drugih razlik pa pri strojni opremi ne bomo našli. Še vedno si lahko omislimo tri različne velikosti vgrajenega pomnilnika flash (16, 32 in 64 GB), vse tri pa v različici z vmesnikom WiFi (ta podpira standarde 802,11 a/b/g/n) ali pa tudi z dodanim modulom za 3G, povsod je vgrajen tudi vmesnik bluetooth.

Močnejši procesor in več pomnilnika se kar pozna. Uporabniški vmesnik je bil sicer že prej hiter in odziven, zdaj je še nekoliko bolj. Programi se hitreje zaženejo, menjavanje med njimi je še hitrejše, kot je bilo. Za resnejši preizkus smo naložili program Geekbench, ki je namenjen preizkušanju različnih naprav, tudi naprav iOS. Gre za program, ki preizkusi različne dejavnike, od računske moči procesorja (kjer ima različne preizkuse tako za zmogljivost enega jedra kot več jeder hkrati) pa do hitrost pomnilnika. Tu je novi iPad dobil oceno 741 točk, naš stari iPad pa le 451 točk (sodeč po ocenah v spletu doseže iPhone 4 oceno okoli 375 točk).

Za bolj življenjski preizkus smo si izbrali dve igri. Prva je Epic Citadel, ki niti ni igra v pravem pomenu besede, temveč grafični demo, česa je iPad sploh sposoben. Teče na predelanem pogonu iz igre Unreal in je prava paša za oči, v njej pa se sprehajamo po srednjeveškem mestecu. Ta se na novi tablici zažene skoraj še enkrat hitreje kot na starejši, kjer potrebuje dobrih deset sekund. Med samo igro se čuti, da je v ozadju zmogljivejša strojna oprema, saj je premikanje bolj gladko kot pri predhodniku, grafika pa povsem enaka.

Podobna je zgodba pri igri Galaxy on Fire 2. Gre za vesoljsko simulacijo, kjer trgujemo in se bojujemo med zvezdami, spet pa gre za grafično impresivno igro. Ta deluje na novi tablici bolj gladko, a resnih razlik v grafiki ni (vsaj mi jih nismo opazili). Se pa izboljšana strojna oprema pozna tudi pri brskanju po spletu. Strani se zdaj pokažejo še malce hitreje, lepše delujejo tudi strani, ki jih imamo odprte v drugih oknih. Te se naložijo v pomnilnik, ki ga pri prvotnem iPadu očitno hitro zmanjka, saj jih mora redno znova osveževati, nova tablica pa praktično nikoli.

Že ob izidu prvotne naprave so nekateri glasno protestirali, zakaj nima vgrajene kamere, po možnosti kar dveh. To so zdaj popravili, spredaj je kamera, ki je mišljena za video klice, zmore pa zajemati video v ločljivosti VGA, torej 640 × 480. Kamera na zadnji strani zmore približno eno megapiko, video pa zajema v ločljivosti 720 p (1280 × 720 pik). Žal je po kakovosti videa in fotografij zelo, zelo slaba. Šuma je veliko, podrobnosti malo, pri videu pa je zelo očiten učinek "žele", kjer je ob premikanju naprave videti, kot da so objekti, ki jih snemamo, narejeni iz želeja (torej poplesujejo).

A resnici na ljubo ta kamera ni namenjena resnejšemu zajemu videa ali fotografij, saj je naprava sama prevelika, pretežka, skratka preveč okorna za tako početje. Po našem mnenju so to vgradili predvsem iz enega razloga - za t.i. aplikacije "obogatene resničnosti" (oziroma, po angleško, augmented reality). Gre torej za programe, kjer se čez video, ki ga zajema kamera, v realnem času narišejo grafični dodatki (recimo vesoljske ladje, ki letijo izza poslopij, ki jih iPad snema).

Kljub malce zmogljivejši strojni opremi pa je iPad še vedno zelo ekonomična naprava. Na akumulator naj bi zdržal povsem enako kot njegov predhodnik, torej približno deset ur navadne rabe. Temu lahko brez težav pritrdimo - tablico smo resno uporabljali ves dan, večina časa je bila priklopljena v omrežje WiFi, pri tem pa je stanje akumulatorja na koncu obljubljalo še 40 %. V praksi bomo torej brez težav dosegli tistih deset ur, tako kot pri prvem iPadu.

Kaj pa programska oprema?

Z novim iPadom je prišla tudi nova različica operacijskega sistema iOS, konkretno gre za različico 4.3, ki je zdaj na voljo tudi za stare tablice. Bistvenih novosti tu ni, najbolj uporabna se nam zdi povrnitev možnosti drsne tipke ob strani, da zaklene orientacijo zaslona. S programsko opremo 4.2 je ta naenkrat omogočala le ugasnitev zvoka, to pa je večina uporabnikov močno kritizirala.

Nova različica operacijskega sistema je prinesla tudi nekaj izboljšav v spletnem brskalniku, ki zdaj deluje nekoliko hitreje, vsaj sodeč po različnih preizkusih. Glede na internetne zapise je načeloma enako hiter kot pri Motorolini tablici Xoom, hitrostne izboljšave pa bodo opazili tudi uporabniki prvotnega iPada. Seveda pa še vedno ni podpore spletni tehnologiji flash, a tega že lani nismo ravno pogrešali. Dejstvo je, da so se največje oziroma najpomembnejše spletne strani že prilagodile in svoje videe objavljajo tudi v standardu HTML5, katerega video iPad pokaže brez težav.

Vse drugo je povsem enako, kot je bilo doslej. Operacijski sistem je še vedno silno intuitiven in odziven, še vedno pa napravi zamerimo omejene možnosti povezljivosti. Za prenašanje podatkov oziroma datotek med računalnikom in tablico moramo skočiti v program iTunes, tam posamezno datoteko naložimo neposredno v program. Če v danem trenutku nimamo programa, ki bi bral, recimo, pisarniško datoteko .XLS, je na iPad prek iTunes enostavno ne moremo prenesti.

Ta zaklenjenost seveda najbolj moti nas, računalnikarje, a tudi sicer je omejujoča. V praksi bomo najlaže prenašali datoteke prek kake brezplačne storitve, denimo Dropbox. Vse skupaj zagreni še program iTunes, ki je, vsaj v okolju Windows, eden najmanj stabilnih in najbolj nadležnih programov ta hip. Že med našo prvo spletno prijavo novega iPada se je program dvakrat brez očitnega razloga sesul. Je pa res, da ga kasneje potrebujemo vse manj - sami ga občasno uporabljamo le še za izdelavo varnostne kopije vsega, kar imamo na iPadu nameščeno.

Ena ali dva?

Končno vprašanje se torej glasi: iPad 1, iPad 2 ali nič od naštetega? To zadnje lahko zaenkrat preskočimo, saj gre le za vprašanje posameznika, ali potrebuje (ali si dovolj močno želi) to napravo. Bolj zanimivo je vprašanje, katero generacijo se bolj splača izbrati.

V računalništvu sicer velja, da je vedno najbolje kupiti najnovejšo generacijo neke naprave, saj se stvari hitro premikajo in bo hitro zastarela. A pri iPadu je dejansko tako malo resnih razlik, da nismo povsem prepričani, če se ta logika obnese. Menimo, da je ta hip boljša izbira prvotni iPad, ki je ne glede na model dobrih 100 evrov cenejši. Nova generacija po našem mnenju prinese premalo uporabnih novosti, da bi zanjo odšteli toliko več.

Izjema so seveda tisti, ki jim tista razlika v ceni ne pomeni veliko, če sploh kaj. Ti bodo seveda bolj zadovoljni z najnovejšo generacijo, pa čeprav se razlike pokažejo predvsem pri neposredni primerjavi prve in druge različice.

Tu se lahko vrnemo na vprašanje, ki smo si ga postavili že pri preizkusu prvotnega iPada - je to res tako čarobna naprava, kot je na predstavitvi obljubljal Steve Jobs? Tako kot pri omenjenem preizkusu bomo še enkrat zapisali, da ne. Še vedno menimo, da ne počne nič zares novega, vendar pa naravnost očara s svojim še vedno revolucionarnim uporabniškim vmesnikom na večprstni dotik. Kljub temu mislimo, da očitno ima svoje mesto pod soncem. Gre za napravo, ki se je tako navadiš kot samega računalnika. Kot kos elektronike ti meče presenetljivo malo polen pod noge in to je tudi njen največji čar. Je preprosta naprava, ki pa omogoča zelo veliko.

Novi iPad 2 bo le še utrdil Applov položaj. Saj ne, da bi ta hip potreboval utrditev, a v naslednjih nekaj mesecih bo le prišlo nekaj zanimivih in zmogljivih konkurenčnih tablic. Jabolčniki pa so na to odlično pripravljeni, nova generacija njihove tablice se bo brez težav merila s konkurenco, vsaj do prihoda naslednika. Po špekulacijah sodeč ga bomo dočakali še letos, če se bo le pokazala potreba po njem - a pustimo se presenetiti.

Apple iPad 2

Tablični računalnik.

Zaslon: 25 cm, 1024 × 768 pik.

Povezljivost: Wlan (802,11 a/b/g/n), Bluetooth.

Teža: 600 gramov.

Mere: 240 × 186 × 8,8 mm.

Izdeluje: www.apple.com.

Cena: 499 USD (osnovni model z 16 GB pomnilnika in WiFi povezavo). V Evropi bo na voljo od 25. marca naprej, pri nas še ne.

Za: Teža, prenosljivost, enostaven in hiter uporabniški vmesnik, število in kakovost aplikacij, zmogljivost akumulatorja, kakovost zaslona.

Proti: Relativno malo novosti glede na predhodnika.