Pogled pet let v prihodnost

Pet let se zdi razmeroma kratko obdobje, vendar v računalništvu pomeni celo večnost. Ali bodo danes vodilni ponudniki jutri še vedno na enakem položaju kakor danes? Katerim rešitvam bo uspelo in katere bodo zamrle? Kaj nam bo krojilo življenje čez pet let in ali nam bo zaradi napredka v informacijski tehnologiji jutri bolje?

Napovedovanje prihodnosti je na področju računalniške tehnologije sila nehvaležno, vendar zabavno opravilo. Lahko bi rekli tudi poučno, saj nas pravilno dojemanje časa, ki prihaja, lahko bolje usmeri k taki ali drugačni odločitvi. To, kar sledi, je kratek pregled smernic razvoja, ki so jih objavila velika analitska podjetja, kot je na primer Gartner, pa tudi nekaterih naših ugibanj o prihodnosti računalništva. Vsekakor dovolj gradiva za široko razpravo. Komentarji so dobrodošli.

Začnemo lahko že z osebnimi računalniki. Ne glede na to, kateri vir napovedi gledamo, opazimo, da se bo pojem osebnega računalnika v prihodnje močno spremenil. V Gartnerju celo napovedujejo, da bo do leta 2012 več kot polovica uporabnikov nosila s seboj zgolj mobilne naprave žepne velikosti. Drzna napoved, če upoštevamo današnjo priljubljenost in dostopnost prenosnikov.

Toda napoved je pravzaprav dokaj smiselna, če upoštevamo, da bo v prihodnje vedno manj potreb po zmogljivi krajevni obdelavi podatkov. Številne spletne storitve omogočajo že danes, da večino dnevnih opravil opravimo prek spletnega brskalnika, za to pa ne potrebujemo celotnega prenosnika. Bolj kot to odtehtata prenosljivost in trajanje delovanja ob enem polnjenju akumulatorjev.

To ne pomeni, da bodo osebni računalniki, kot jih pojmujemo danes, povsem izginili, le vse manj ljudi se bo odločalo zanje. Tisti, ki bodo ostali, bodo morali biti drugačni. To bo najbolj koristilo družbi Apple, ki naj bi po trditvah Gartnerja do leta 2011 podvojila svoj tržni delež na trgih razvitih držav. Apple pač ponuja tisto drugačnost in prijaznost do uporabnika, na katero so marsikje drugje že nekoliko pozabili. Uspeh družbe Apple odseva tako sposobnost samega izdelovalca, da gleda "iz škatle", kot tudi nesposobnost preostanka industrije, na čelu z Microsoftom, da bi kupcem ponudili nekaj več. Ta ugotovitev je še posebej pomembna, če upoštevamo vse večjo moč posameznika pri izbiri delovnega okolja. Celo v podjetjih naj bi polovico odločitev za IT storitve in programsko opremo opravljali uporabniki, ne pa upravitelji računalniškega okolja.

Svetlo prihodnost lahko pričakujemo od geografsko povezane programske opreme. Cenovno dostopni sprejemniki GPS, ki postajajo sestavni del domala vsakega pametnega telefona, bodo precej spremenili način, kako uporabljamo internetne informacije ali, povedano drugače, kako informacije najdejo nas. Trenutni sistemi za navigacijo so le prva etapa na poti k storitvam, ki nam bodo ponudile prave informacije v ravno pravšnjem trenutku. Nedavni nakupi s strani Googla in Microsofta to samo še potrjujejo.

Ena najbolj kontroverznih napovedi je najbrž glede prihodnosti optičnih nosilcev prihodnosti. Kateri bo zmagal? Nobeden. Vse hitrejše internetne povezave, kakovostni kodeki in predvsem drugačno razmišljanje založnikov ter lastnikov vsebin bo najbrž pripeljalo k temu, da bomo glasbo, filme in druge večpredstavne vsebine dobivali neposredno prek interneta. S tega stališča se zdi nedavna prevlada zapisa blu-ray nad HD-DVD kot nekakšna pirova zmaga.

V današnjih časih se nam zdi vsega dovolj in še preveč, toda kaj kmalu lahko utrpimo pomanjkanje prav tistega, brez česar vse zgoraj našteto ne bo kaj prida uporabno: energije. Nedavne raziskave kažejo na to, da je pravzaprav IT v celoti eden največjih porabnikov energije, zato lahko pričakujemo, da bo v naslednjih petih letih velika pozornost posvečena temu področju. Če ne drugače, nas bo v to prisilila čedalje višja cena energentov. Zaradi vsega tega naj bi v kratkem varčevanje z energijo in vpliv na okolje postala dva izmed šestih najpomembnejših dejavnikov pri odločitvi za tak ali drugačen izdelek.

Danes verjetno že ptički na veji čivkajo o napovedi, da je prihodnost računalništva v programski opremi kot storitvah (SaaS). V domačem okolju je ta prihodnost pravzaprav že tu, velike spremembe pa se obetajo v podjetjih. Po ocenah naj bi do leta 2012 okrog tretjino rešitev podjetja najemala kot storitve in ne bodo več kupovala licenc za programsko opremo kot danes. Če k temu dodamo, da naj bi v istem obdobju okrog 40 % podjetij tudi infrastrukturo najelo kot storitev, ni težko ugotoviti, da se nam obetajo drugačni časi. Zaradi nevtralnost in univerzalnosti rabe spletnih storitev postaja pravzaprav infrastruktura zelo postranskega pomena, zato se marsikje sploh ne želijo več ukvarjati s tem, kateri ponudnik je v hiši, dokler storitve delujejo zanesljivo in so cenovno konkurenčne.

Pri vsem tem so današnji ponudniki komercialne programske opreme pod velikim pritiskom, da nekaj spremenijo. Odprta koda postaja vse bolj zanesljiva alternativa in po ocenah naj bi do leta 2012 že okrog 80 % komercialne programske opreme vsebovala vsaj določene gradnike z odprto kodo. To bo seveda nižalo cenovno lestvico. Če k temu dodamo še programske storitve SaaS, je več kot očitno, da so današnjim licenčnim programskim paketom počasi šteti dnevi.

Kaj vse to pomeni za današnje največje ponudnike informacijskih rešitev in storitev? Če bi sodili zgolj po Gartnerjevih ugotovitvah: zmaga družbe Google in poraz Microsofta. Toda diagnoza sedanjega stanja še ne pomeni dobre osnove za napoved prihodnosti. Stvari se lahko spremenijo in se najbrž bodo. Poglejmo, denimo, v tej luči namero Microsofta, da prevzame podjetje Yahoo. Zelo verjetno se bomo čez pet let srečevali z enakimi imeni kot danes.

Toda veliki svojo prihodnost lahko krojijo sami. To, kar nas kot uporabnike lahko skrbi, je njihov vpliv na manjše ponudnike. Zdi se, da bodo v prihodnosti ti le težko konkurirali velikim, zlasti če si bodo ti prisvojili škarje in platno (beri: storitve in oglasni prostor). Poslovni model, ki ga ubirata Google in Microsoft, utegne v prihodnje zamoriti male ponudnike že na samem začetku. Vprašanje je, ali se bo trg lahko na tem področju sam reguliral ali bodo pač morali vmes poseči zakonodajalci.

Toda vse zgoraj našteto so le ugibanja. Tehtna, smiselna, verjetna, toda še vedno zgolj ugibanja. Zagotovo je le to, da bomo čez pet let še vedno uporabljali informacijsko tehnologijo. Začeli bomo uporabljati nekaj novega, vendar bo pri vsakdanjem življenju še precej tega, kar uporabljamo danes. Stare tehnologije namreč praviloma nikoli ne zamrejo čez noč. Morda pa ugotovimo, da nam ni treba nenehno zreti zgolj v prihodnost.

Do leta 2012 bo več kot polovica uporabnikov nosila s seboj zgolj mobilne naprave žepne velikosti. Prenosniki bodo ostali doma.

Ena od najbolj kontroverznih napovedi je najbrž glede prihodnosti optičnih nosilcev prihodnosti. Kateri bo zmagal? Nobeden.