Pogled v redovalnico prek spleta

V časih, ko se veliko govori o e-storitvah, ko se napovedujejo e-volitve, ko smo končno dobili e-sogovornike celo na spletnih dverih državnih ustanov, je veliko medijskega prahu dvignila najprej napoved, kasneje pa tudi uvedba e-redovalnice.

Večina slovenskih osnovnih in tudi nekaj srednjih šol je k projektu e-redovalnice pristopila z začetkom šolskega leta 2007/2008. Zamisel je bila živa že prej. V Monitorju smo o uvedbi poročali že davnega avgusta 2001, a takratno delo ni obrodilo sadov. Pojavljale so se še manjše, bolj interno usmerjene programske rešitve, katerih glavna slabost je potreba po usposobljenemu kadru, ki bi zagotavljal varnost občutljivih osebnih podatkov in zanesljivost delovanja.

Osnovne in srednje šole imajo pri izbiri uporabljene programske opreme avtonomijo. Programska oprema ni predpisana s strani ministrstva. Eno od podjetij, ki si je počasi pridobivalo vse večji kos pogače pri oskrbi s programi za vse potrebe šol, je Logos.si. Kot dopolnitev svojega modularno zasnovanega programskega okolja so lani ponudili razširitev e-redovalnico. Če se modul uporablja le za vnos ocen za spletni vpogled, je za šolo brezplačen. Če želi šola izkoristiti še druge funkcije programa, pa izdelovalcu plačuje mesečno nadomestilo za uporabo.

Kaj nam je tega treba ...

Prvo, s čimer smo bili s strani množičnih občil o programu seznanjeni navadni smrtniki, je bila možnost vpogleda v otrokove ocene prek svetovnega spleta. Naši že tako preobremenjeni otroci bodo na svojih plečih odslej nosili še breme neprekinjenega nadzora, občutek starševskega nezaupanja, prikrajšani bodo za življenjsko šolo občasno neizogibnega prikrojevanja dejstev, da ne omenjamo stresa in v obupu prerezanih omrežnih kablov okrog domačih računalnikov. Vsekakor velja omeniti, da so bili nekateri pomisleki utemeljeni. Bila je bojazen, da bodo starši v golih številkah našli nadomestilo za osebni stik z razredniki in učitelji na govorilnih urah. Občutek zaupanja pa je tudi poglavitni del zdravega odnosa med starši in otroki. Podatki o ocenah so zelo občutljivi in ob dosegljivosti za nepooblaščene predstavljajo grob poseg v zasebnost.

Osnovna šola Zadobrova je e-redovalnico uvedla že v poskusnem obdobju in jo uporablja več kot eno leto. Prijazno so nam bili pripravljeni prikazati delo z omenjenim programom in premleti upravičenost pomislekov, ki so bili izpostavljeni ob uvedbi.

Uporaba v praksi

Kot vsaka novost, ki zahteva tudi nekaj privajanja, uvedba e-redovalnice med vsemi pedagogi ni bila sprejeta s pretiranim navdušenjem. Poudariti pa je treba, da je primarna naloga e-redovalnice preprostejše vodenje ocen, priprave poročil ob koncu ocenjevalnih obdobij, tiskanje spričeval in vodenje tako interne kot tudi državne statistike. Možnost starševskega vpogleda je le delček mozaika. Ocene se sicer še vedno zapisujejo tudi po klasičnem načinu, predpisanem s strani ministrstva, a program učiteljem kljub temu olajša številna opravila in so z njim zadovoljni. Izpostavljen je bil le problem dostopa do zbirke v času končevanja ocenjevalnih obdobij, ko želi večina pedagoških delavcev praktično hkrati vnesti podatke v strežnik, ki je skupen vsem šolam.

Vsak učitelj ima možnost vpogleda, vpisa in spremembe ocen le tistega predmeta, ki ga poučuje. Razredniku je omogočen vpogled v vse ocene njegovega oddelka, ravnatelju pa v vse ocene. Vsem uporabnikom se seveda dodeli uporabniško ime in geslo.

Strojne zahteve programa so daleč od pretiranih, saj po navedbi izdelovalca za uporabo zadostuje že računalnik z operacijskim sistemom Windows 98 in 128 MB pomnilnika RAM. Nameščeno pa mora imeti okolje .net in zaradi oddaljenega gostovanja zbirke podatkov dostop do spleta.

Uvodni uporabniški vmesnik programa Lo.polis je oblikovan v obliki mesta z ustanovami, ki predstavljajo povezave do drugih modulov programa.

e-starševski nadzor

Storitev je za starše brezplačna. Na OŠ Zadobrova se je za dostop do e-redovalnice odločila približno ena desetina staršev, število vseh aktivnih uporabnikov v Sloveniji pa je nekaj manj kot 5000. Razmeroma nizka udeležba je verjetno posledica zaupanja med starši in otroki ter posledično razvrednotenje potrebe po storitvi, zadovoljstvo s pridobivanjem informacij na govorilnih urah, morebitna tehnološka nepismenost staršev in pomisleki zaradi občutljivosti podatkov.

Bržkone pa se marsikomu tudi ne zdi vredno ukvarjati s postopki za pridobitev uporabniškega imena in gesla. Obvezna je uporaba digitalnega potrdila. Podprta so bančna potrdila, poštno in potrdilo sigen-ca, ki je brezplačno dosegljivo na ministrstvu za javno upravo. S potrdilom vam je omogočena prijava na spletne dveri, kjer vas čaka nekaj izpolnitve željnih obrazcev. Enega od teh natisnete in podpisanega odnesete ali pošljete na šolo. Šola preveri verodostojnost vloge, starša registrira in mu omogoči dostop. Nato natisne aktivacijsko kodo, ki jo bodisi prevzamete na šoli bodisi prejmete po pošti. Zdaj vas od vpogleda loči le še "aktivacija učenca".

Navodila za uporabo in pridobitev so dostopna na spletnih dverih dsvet.si, prek katerih se tudi doseže e-redovalnico. Kljub temu se v spletu najde veliko vprašanj neveščih uporabnikov, ki jim klikanje povzroča preglavice. Pogosta so negodovanja nad zapletenostjo registracije, a varnostni mehanizmi terjajo svoj davek.

Poleg ocen so vam v vmesniku dostopna tudi morebitna obvestila in seznam izostanka ur od pouka (opravičeni, neopravičeni, brez statusa), funkcionalnost pa se med osnovnimi in srednjimi šolami nekoliko razlikuje. Ažurnost in vsebina dosegljivih podatkov je seveda odvisna od učiteljev, ki jih vnašajo. Ocene naj bi se praviloma vpisovale enkrat na teden.

Spletne dveri, prek katerih imamo dostop do e-redovalnice, ponujajo tudi druge storitve.

Z enim uporabniškim imenom in geslom lahko starši spremljajo vse svoje otroke, katerim je storitev omogočena.

Varnost

Med spletnimi prevarami in zlorabami, ki so izvedljive na najrazličnejše načine, se vsekakor upravičeno sprašujemo o zanesljivosti in varnosti sistema, ki hrani podatke o ocenjevanju znanja velikega dela slovenske populacije. Podjetje Logos.si zagotavlja, da so vsi podatki šifrirani. A ker je pogled omogočen več ljudem (starši, učitelji, ravnatelj), šifriranje ni izvedeno na ravni osebnih ključev. Da bi se izognili morebitnim zlorabam, je prek spleta v obliki spreminjanja podatkov dostopna le kopija zbirke, ki vsebuje le ocene otrok, katerih starši so pristopili k projektu e-redovalnice. Shranjena je v strežnikih v varovanih prostorih ponudnikov spletnih storitev. Kopija se enkrat na dan obnovi iz operativnega sistema slovenskih šol. Celovita zbirka se hrani le za obdobje tekočega šolskega leta, potem pa je izbrisana.

Omenjeni varnostni ukrepi ne rabijo le preprečevanju spreminjanja ocen. Zagotavljati morajo tudi varstvo osebnih podatkov, o čemer so se prepričali tudi nadzorniki Informacijskega pooblaščenca. Bistven prispevek k varnosti podatkov pa morajo doprinesti tudi sami uporabniki.

Še enkrat velja omeniti, da se ministrstvo za šolstvo in šport ni prav nič vtikalo v sam projekt niti ga uradno ne podpira in tudi ne zavrača, s čimer se je izognilo tudi odgovornosti v primeru nevšečnosti z e-redovalnico. Predpisuje le obvezno zapisovanje ocen po klasičnem sistemu. Hkrati tudi prepoveduje trženje storitev. Po besedah direktorja podjetja Logos.si, Tomaža Krišelja, se e-redovalnica financira iz donatorskih sredstev in oglaševanja, ki naj bi bilo za uporabnika nevsiljivo.

Pripomoček, prestiž ali potreba?

Bistvenih nevšečnosti z uporabo e-redovalnice še ni bilo. S to trditvijo se po vsej verjetnosti ne bi strinjali vsi šolarji, a vendarle bomo tokrat poskusili podali sklep bolj s tehnične perspektive. Glede na videno, je storitev praktičen pripomoček, ki ob ustrezni in razumni rabi ne bi smel imeti negativnih vplivov. Nikakor pa spletni vpogled ne sme predstavljati prestiža in prevzeti vloge edinega informatorja o "ustreznosti" otrok. A na področja diplomskih nalog družboslovnih strok se tokrat ne bomo podajali. Odločitev je še vedno prepuščena predvsem šolam, nato pa staršem.

T.i. aktivacija učenca je še zadnji od varnostnih ukrepov ob registraciji uporabe e-redovalnice za starše.

e-študent

Za elektronsko redovalnico bi lahko označili tudi projekt ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko - e-študent. Dveri, ki jih uporablja vedno več fakultet Univerze v Ljubljani, se uporabljajo za pregled razpisanih izpitnih rokov, prijavljanje na opravljanje izpitov, vpogled v ocene, omogočajo pa tudi obveščanje skupine uporabnikov, naročanje potrdil in izpise vpisnih listov. Uporabljajo se tudi za vodenje elektronskega indeksa. Do e-študenta imajo dostop vsi študentje fakultet uporabnic sistema. Za identifikacijo pri dostopu na daljavo se uporablja digitalno potrdilo sigen.ca, uporabniško ime in geslo. S fakultetnih računalnikov je dostop mogoč tudi brez digitalnih potrdil.

Uporaba e-Študenta prihrani marsikatero pot do fakultete in nazaj.

Pogosto je negodovanje nad zapletenostjo registracije, a varnostni mehanizmi terjajo svoj davek.

Ažurnost in vsebina dosegljivih podatkov je seveda odvisna od učiteljev, ki jih vnašajo. Ocene naj bi se praviloma vpisovale enkrat na teden.