Poglej, mama, brez daljinca!

Po pravi poplavi alternativnih upravljalnikov za igralne konzole, v kateri smo na začetku lahko občudovali Wii in njegovo prepoznavanje gibanja rok, in ki so mu sledile kitare, mikrofoni, bobni, mešalne mize, rolke in še kaj, je Microsoft izdelal ultimativni upravljalnik - tak, ki ga ni.

Čeprav nismo "igričarska" revija in prav tako nismo zagrizeni igračarji, nas občasno le premami čar alternativnega sveta, sploh odkar je ta svet v razsežnostih HD in je to eden redkih primerov, ko lahko do potankosti izkoristimo svoje avdio video naprave. Tako smo si z veseljem ogledali nov Microsoftov izdelek, ki naj bi spremenil svet (iger). Gre za dolgo pričakovani Kinect, ki prinaša prepoznavanje gibanja, podobe in glasu osebkov, stoječih pred televizorjem. Menda so ga razvijali kar 10 let, v končni fazi pa so ga svetu predstavljali s kodnim imenom Project Natal. Sestavljen je iz senzorja v obliki vodoravne palice, ki jo namestimo nad televizijski aparat ali predenj, in precej zmogljivega programja, ki se s popravki naloži na igralno konzolo Xbox 360. Kombinacija zmore prepoznati gibanje do dveh osebkov, ki lahko krmilita igre s telesom, rokami, nogami, glasom, lahko pa prepozna tudi druge objekte.

Ob prvi uporabi je treba Kinect pripraviti za uporabo, šele takrat lahko uporabnik ugotovi, da ima premalo prostora za njegovo rabo. Za sledenje enega igralca zahteva, da stojimo vsaj 1,8 m daleč od kamere, za dva igralca pa celo nekaj več. Povprečna dnevna soba je hitro premajhna. Z nekaj sreče si lahko pomagate tako, da televizijo in sam Kinect prestavite ali samo obrnete, za marsikoga pa bo to enostavno pomenilo, da ga ne more uporabiti.

Ko po namestitvi prvič stopimo pred televizijo s priključenim Xboxom in Kinectom, je občutek precej futurističen. Že upravljanje menujev z gestami rok je sprva zabavno in marsikoga spomni na film Minority Report, kjer je Tom Cruise z mahanjem po zraku krmilil računalnik in pregledoval večpredstavne vsebine. Samega igranja iger pa se je treba nekoliko privaditi. Ker je zamik med izvedenim gibom in akcijo v igri neizogiben, se na trenutke zdi, kot da skačemo, mahamo in brcamo zaman. Vendar gibi z nekaj vaje postanejo manj robotski in bolj naravni in takrat se je tudi lažje potopiti v igro.

Kako deluje?

Preprosto, bi lahko rekli. Kinect ves čas v prostor lasersko projicira snope infrardeče svetlobe. Nato s prostorsko kamero zajame odbito svetlobo, hkrati pa z barvno kamero zajema sliko in zvok prostora. Ker za zajem uporablja lastnik oddajnik svetlobe, Kinect deluje dobro tudi v slabo osvetljenih prostorih.

Po besedah Microsofta, pa se prava "čarovnija" dogaja šele v programski opremi, ki podatke analizira in interpretira kot človeške gibe. Iz zajetih podatkov s senzorja sestavi nekakšno 3D sliko prostora in njegove vsebine - nekako tako kot tridimenzionalne otroške knjige, kjer nekateri liki izstopijo iz strani, ko knjigo odpremo.

Omeniti velja še, da sta na voljo pravzaprav dve različici Kinecta. To pomeni, da si lastniki bež Xboxa ne bodo mogli preprosto sposoditi naprave od ponosnih lastnikov črnega Kinecta. Tisti, ki ga lahko kupimo za nov, črn Xbox, ima svojevrsten priključek, različico, ki deluje na "klasičnem" Xboxu, pa priključimo na konzolo prek priključka USB, hkrati pa ga je treba priključiti na omrežno napetost, saj menda vrata USB na Xboxu ne omogočajo dovolj energije za napajanje Kinecta.

Jasno je, da bo takšno igranje še posebej navdušilo otroke, tudi manjše. Bolj za šalo kot zares smo pred Kinect postavili dva nadobudna dve(inpol)letnika in z navdušenjem ugotovili, da sta praktično takoj dojela, da so njuni gibi tesno povezani z gibi junaka na zaslonu. Večjo težavo kot samo igranje pri manj veščih in (pre)majhnih igralcih predstavlja upravljanje igre z gibi. Tam je treba biti precej natančen, težko pa jim je pomagati, saj Kinect "razume", da je na prizorišče stopil nekdo drug in si to razlaga po svoje. Pri konkurenci, ki uporablja fizične predmete, s katerimi sledi gibom (Sony Playstation Move, tudi starejši Nintendo Wii), ima lažjo nalogo, saj tam preprosto predamo upravljalnik drugemu.

Z malimi otroki in Kinectom pa je povezana še ena težava. Namreč ta, da se bodo med igranjem rade volje sprehajali med televizorjem in skakajočimi igralci in to bo neizbežno pomenilo, da bo Kinect nehal slediti igralcem in začasno prekinil igro. Še hujše pa se utegne zgoditi, če se bodo med kriljenjem pred televizorjem otroci prikradli za hrbet, kjer jih lahko skupijo med zamahom z roko ali nogo. Veliko takih situacij so že zabeležile domače kamere in brez težav najdete na YouTube in podobnih spletiščih kopico smešnih, a hkrati krutih posnetkov na to temo.

Večji otroci pa tako ali tako instantno osvojijo vsako tehnično novost in tudi s Kinectom ni nič drugače. V okvirčku si preberite mini intervju z 11-letnikom, ki je preizkusil Kinect po tem, ko ima doma Playstation Move. Pri njem in mlajši sestrici težav z upravljanjem igre ni in povsem samostojno sta se zaigrala in s skakanjem obnorela sosede. Iz takšnih razlogov predlagamo, da med uporabo Kinecta uporabite blazino ali vsaj debelo preprogo in tako obvarujete svoje in živce tistih okrog vas!

Zraven Kinecta dobimo eno igro s petimi "podigrami", na policah trgovin pa je trenutno vsega nekaj naslovov. Večina je športno, rekreacijsko ali plesno obarvana, nekako v slogu Wii Sports in Wii Fit. Nič revolucionarnega, Microsoft in drugi izdajalci so pač prenesli in prekopirali igre, ki so na voljo za drugi dve veliki konzoli. Med igrami, ki so trenutno na voljo, še najbolj izstopa Kinectimals, kjer lahko posvojimo simpatično žival, jo naučimo zvijač, božamo in pestujemo, vodimo ali pa se z njo preprosto igramo. Zanimiva je tudi Harry Potter and the Deathly Hallows, ki jo lahko le delno igramo s Kinectom in tako čaramo in se borimo z zlobci. Bolj zanimiv je seznam prihajajočih iger, kjer najdemo tudi verjetno najboljšo simulacijo avtomobilskega dirkanja Forza Motorsports 5 in plesno-glasbeno igro Michael Jackson the Experience.

Alternativna raba

Microsoft je Kinect namenil samo za uporabo z Xbox. Občasno je zaslediti namige, da naj bi bil nekoč v prihodnosti na voljo način uporabe tudi na PC, vendar zainteresirana javnost ni pripravljena čakati. Zato je vsega nekaj dni po začetku prodaje podjetje Adafruit ponudilo denarno nagrado prvemu, ki bo izdelal odprtokodne gonilnike za Kinect. Niti teden dni ni minilo, ko je več avtorjev uspelo Kinect nadzirati in z njega prebirati sliko in 3D zaznavo na računalniku, tako v Oknih kot tudi v Linuxu.

Vsak dan se med novicami pojavljajo novi koncepti, poskusi in zamisli, kako bi bilo mogoče Kinect uporabiti za kaj drugega kot igranje iger. Zato bomo z zanimanjem opazovali, česa se bodo genialni snovalci in programerji v prihodnjih mesecih še domislili!

S seznama dobavljivih in napovedanih iger je moč sklepati, da Kinect enostavno ni namenjen največjim igričarskim navdušencem, ti ga bodo težko vzljubili, saj jim bo prepočasen, premalo natančen in se jim bo verjetno zdel otročji. Jasno je, da Kinect ni mišljen kot nadomestek za konvencionalne načine igranja iger, temveč poskuša odkriti in razkriti čisto nove razsežnosti igranja in privabiti nove skupine ljudi k igranju iger. Lahko rečeno, da je namenjen predvsem otrokom, družinam in vsem, ki iger ne jemljejo preveč resno in se želijo sami ali v družbi zabavati v lahkotnih in zabavnih igrah. Teh pa, očitno ni malo. Ker cena ni pretirana (pri nas se samostojno prodaja za približno 170 EUR, z Xbox 360 za 400 EUR v ZDA pa samostojno za okrog 200 USD), je Microsoft v prvih 10 dneh le v ZDA in Veliki Britaniji prodal kar milijon primerkov Kinecta in napovedujejo, da jih bodo do novega leta, torej v najbolj donosnem obdobju leta za takšne artikle, prodali vsaj 5 milijonov. Če k temu prištejemo še nekajkrat toliko iger, ki niso prav poceni, lahko ugotovimo, da ima Microsoft novo prodajno uspešnico.

Vendar menimo, da Microsoft do zdaj še ni razvil in prikazal "killer" aplikacije, ki bi izkoristila nov način upravljanj in prikazala nekaj revolucionarno novega. Med brcanjem, skakanjem, prepogibanjem, nagibanjem in mahanjem napeto pričakujemo, da se bo kakšna genialna glava domislila nečesa, česar še nismo videli in kar nas bo obnorelo!

Microsoft Kinect

Naprava, ki omogoča upravljanje in igranje iger le s telesom.
Izdeluje: Microsoft, www.xbox.com/Kinect.
Cena: Samostojno okrog 170 EUR, skupaj z Xbox 360 približno 400 EUR.
Za: Enostavnost rabe, futuristični občutek.
Proti: Za igranje potrebujemo veliko prostora.

Mini intervju

Opravili smo mini intervju z Borom iz Celja, ki je star 11 let in si je pred kratkim omislil Playstation Move za Playstation 3, ki omogoča, podobno kot Kinect, upravljanje iger s telesom.

Kako se ti zdi Kinect? Je zabaven?

Seveda!

Kaj ti je pri Kinectu bolj všeč kot pri Playstation Move?

Da ne potrebuješ upravljalnikov. Če imaš v rokah upravljalnik, lahko kaj razbiješ, če preveč skačeš, mahaš ali kriliš. Fino je, da pred igro ni treba iskati upravljalnikov in skrbeti, da imajo polne baterije.

Kaj je pri Playstation Move bolje kot pri Kinect?

Na Move ne vplivajo drugi, ki lahko pridejo mimo. Tako me moja sestra Ajda težje moti pri igranju. Ampak ji vseeno uspe! ? Pa za Kinect potrebuješ res veliko sobo. V moji sobi ga ne bi mogel igrati.

Ali se ti Kinect zdi dovolj enostaven za uporabo? Si potreboval veliko časa, da si se ga naučil uporabljati?

Zelo je enostaven. Za uporabo ne potrebuješ veliko razlage. Za sprehajanje po menujih je bolj enostaven kot Move.

Če bi imel dva prijatelja, enega z Move in enega s Kinect, h komu bi šel raje igrati igrice?

Enkrat k enemu, drugič k drugemu!