Pomembne so majhne stvari
Navadili smo se že, da v žepu nosimo računalnike, toda ali to res pomeni, da se moramo sprijazniti tudi s prislovično nezanesljivostjo in ranljivostjo teh naprav? Kajti če je tako, kaj nas šele čaka po tem, ko bodo v splet povezani tudi (vsi) naši avtomobili!
Je res treba utrujati s šiframi, ki jih moramo uporabniki razbijati ob pomoči Googlovega iskalnika?
Priznam, običajen uporabnik zelo verjetno zamenja veliko manj telefonov kot mi, ki se s preizkušanjem teh naprav ukvarjamo profesionalno. Sam sem pri Monitorju med tistimi, ki si zanje v resnici le redko vzamejo čas, pa je seznam naprav, kot jih beleži Google Play, še vedno prav zoprno dolg in kaotičen. A h kaotičnosti odločilno prispevajo tudi izdelovalci, ki svoje naprave drugim napravam predstavljajo drugače kot nam, ki telefone kupujemo. Na seznamu imam tako telefone z imeni SM-N910C in SM-915FY namesto Samsung Galaxy Note 4 in Samsung Galaxy Note Edge. Še lepše, take šifre mi pokaže tudi Google, ko mi sporoči, da je do mojega Google profila dostopala neka nova naprava. Ali ko me povpraša, katero varnostno kopijo bi si želel restavrirati v novo napravo, ki sem jo ravnokar prijavil v Google Play. Si predstavljate, da bi kaj takega naredil Apple? Ne, tam se iPhone 6 imenuje iPhone 6 in pika.
Tako kot so tam tudi povsod enake tipke, kretnje in menuji. V svetu Androidov ima bolj ali manj vsak izdelovalec svoje »finte«, podrobnosti pa se razlikujejo celo med različnimi modeli iste znamke. Nekateri imajo tipko »nazaj« na desni strani, nekateri na levi, nekateri imajo za to fizično tipko, nekateri imajo programske, kot jih priporoča Google. Pri nekaterih je leva tipka namenjena »možnostim« (nekakšna leva mišja tipka v Oknih), pri drugih rabi za prikaz nazadnje odprtih programov (»Alt-Tab«). Nekateri programi teh »fint« ne razumejo prav dobro, zato na nekaterih telefonih z njimi ne moremo v nastavitve, ker pač manjka ustrezna tipka.
Ali pa program za elektronsko pošto. Če se držimo Gmaila, je temu k sreči namenjena vedno enaka (in odlična!) Googlova aplikacija. Če bi se radi povezali s strežnikom Exchange, ki ga imate v podjetju, nimate sreče – vsak telefon ima spet svoje finte. Nekateri izdelovalci so se s svojimi poštnimi aplikacijami skorajda približali uporabnosti aplikacije Gmail, pri drugih je vse skupaj Sizifovo delo. Pa tudi pri prvih se bomo morali najverjetneje naučiti drugačnih kretenj in potegov, kot jih v Gmailu uporablja Google.
In če se vrnem nazaj k prej omenjeni restavraciji varnostnih kopij ... V zadnjih različicah Androida ta deluje že zelo dobro, pa vendar še tako, da so običajni uporabniki ob menjavi telefona lahko razočarani. Še posebej, če so pri menjavi zamenjali tudi izdelovalca, saj v tem primeru izgubijo postavitev ikon s programi, ki jih nekateri mukoma vzdržujejo. Pa tudi sicer – Googlov backup/restore v resnici deluje le nad aplikacijami in prijavnimi gesli, ne pa tudi nad podatki, ki jih nekateri programi shranjujejo krajevno. Uporabljate program za spremljanje svoje teže? Ne pozabite ročno narediti izvoza in uvoza njegovih podatkov. Kako? Najlaže prek Dropboxa … Pa je povprečen uporabnik dovolj vešč za kaj takega? Kaj pa rezultati v igricah, tej srčiki in osnovnem poslanstvu pametnega telefona, kot ga razumejo otroci? Če igra ni dovolj nova, da bi znala uporabljati shranjevanje v sistemu Google Play, lahko na prenos rezultatov kar pozabite.
Najboljše pa za konec – nezanesljivosti pametnih telefonov, še posebej androidnih, smo se že kar nekako navadili, pa ne bi smelo biti tako! Moji (različni) telefoni tako včasih med branjem novic zamrznejo, pa se na koncu izkaže, da je bil kriv dohodni telefonski klic. Seveda mi klica ni uspelo »prevzeti«, ker je bil telefon zamrznjen. Včasih zamrznejo tudi za manj časa, krivec je težko opravilo preklopa z mobilnega prenosa podatkov na Wifi … Hej, včasih preklop tudi ne uspe ali pa prenos sam od sebe neha delovati. In pomaga šele nov zagon telefona. Včasih se telefonu »odpelje« samo delno, pa npr. le »cuka« glasba, neha delovati koledar (Calendar database stopped) ali pa odpove komunikacija s kartico SIM (»SIM card not found!«). Ali pa po avtomatski programski nadgradnji telefona izgine ikona za dostop do – telefona (da, aplikacija »Phone«!). Pa potem ugotovim, da je možno klicati tudi z aplikacijo »Call Log«. Zabavno, mar ne? Ali pa ima telefon težave s sprejemom signala GPS, zaradi česar smo se s kolegi izgubljali sredi španskih brezpotij. Ali pa zaslon na dotik deluje, hm, tako kot so delovali pred petimi leti ali pa še slabše. Ali pa … Katastrofa, res. Popolnoma razumem uporabnike računalnikov, ki do tehnične podpore pridejo z besedami: »Nič ne deluje!« Ker tudi meni na telefonu včasih »nič ne deluje«.