Pomembni podatki na varnem

Že leta in leta odlagate, dodajate in prenašate z računalnika na računalnik goro podatkov, ki se vam zdijo pomembni. Pisma, dopisi, dokumenti, izračuni, razpredelnice, družinske fotografije, kuharski recepti ... vse to leži v računalniku, ki je morda star 5 ali več let. Vas kdaj prešine misel, da lahko vse to v enem samem hipu izgubite? Imate urejeno varnostno kopiranje?

Če bi sledili priporočilom, potem bi imeli varnostne kopije shranjene na mestu, ki je več sto kilometrov oddaljeno od kraja, kjer ti podatki nastajajo. Orkan Katrina Ta orkan je bil Katrina. Sem kar popravila.

Podatkom, razdrobljenim po različnih mapah in diskih, je precej težko slediti. Zato je najbolje, če se odločite, in vse, kar se vam zdi pomembno, spravite pod isto "streho". Iz povsem praktičnih razlogov je priporočljivo ločiti podatke od datotek operacijskega sistema. Morda kar na ločeno particijo. Tako si lahko privoščite novo namestitev operacijskega sistema, ne da bi vas skrbelo za podatke, saj bodo ti počivali na ločenem razdelku diska. Če ste vajeni, da uporabljate ikono my documents oziroma moji dokumenti za dostop do svojih podatkov, jo preusmerite v pravo mapo na drugem razdelku.

Samo redno varnostno shranjevanje bo preprečilo slabo voljo ob morebitni odpovedi diska, razsajanju virusa ali ob ponesrečenem brisanju. Brez avtomatizacije si je težko zamisliti, da bodo varnostne kopije ažurne, zato raje zaupajte namenskemu programu, ki bo ob določenih periodah sam poskrbel za vse potrebno. Za začetek bo zadoščal že program za varnostno kopiranje, ki je priložen operacijskemu sistemu ali pa zunanjim in omrežnim diskom. Lahko pa uporabite tudi zmogljivejše alternative, recimo brezplačni Cobian backup (http://www.educ.umu.se/~cobian/cobianbackup.htm). Nikar pa ne pozabite redno pregledovati delovanja programa, kajti prav lahko se zgodi, da program iz takega ali drugačnega razloga neha delovati in vas pusti na cedilu. Po vsakem večjem posegu v nastavitve računalnika je tako smiselno preveriti še, ali deluje varnostno kopiranje. Že nedolžna sprememba gesla uporabniškega računa, s katerim program dostopa do podatkov, lahko onesposobi avtomatiko.

Če si želite olajšati težave ob pokvarjenem operacijskem sistemu, si lahko omislite tudi posebno izdelavo slike sistemskega razdelka ali celotnega diska. Tej nalogi bo kos, denimo, odprtokodna CloneZilla ali katera izmed komercialnih alternativ, na primer Acroni True Image. Najprej namestite operacijski sistem in vse programe, ki jih uporabljate. Nato pa si naredite sliko sistema (image), ki vam bo ob morebitni okvari, okužbi ali kakšni drugi nevšečnosti omogočala, da si v čim krajšem času spet usposobite računalnik za nemoteno delo.

Seveda se med prvimi vprašanji, ki se nam porajajo, ko razmišljamo o varnostnem kopiranju, porodi tudi dilema o izbiri nosilca. Izberite si takega, ki vam najbolj odgovarja, oziroma mu najbolj zaupate. Optični nosilci (CD, DVD in bluray) so najbrž med prvimi možnostmi, a zavedati se je treba, da ti nosilci niso večni. Podatkov z nekaterih najcenejših že po nekaj letih ni več moč prebrati. Če pa se odločimo za boljšo znamko, jih lahko shranimo tudi za daljše obdobje. Ob tem seveda priporočamo, da jih skrbno spravite v škatlice in jih uporabite le, ko so podatki na drugih nosilcih dejansko neuporabni.

Zunanji diski so danes zelo uporabni. So hitri, dovolj zanesljivi in enostavni za uporabo. A žal imajo eno hudo pomanjkljivost, ki bi nas morala zelo skrbeti. So brez vsakršne redundance. Če se zgodi okvara, ostanemo brez podatkov. Načeloma je verjetnost, da vam odpove disk v računalniku ali zunanji disk, enaka. Podobno je pri sistemih NAS z enim samim diskom.

Podatki pa postanejo precej trajnejši, če imamo tak sistem z več diski - dvema, štirimi in več. V takih napravah NAS se uporablja tehnologije RAID, ki poskrbi, da so podatki varni kljub odpovedi enega diska. Če sta v taki napravi dva diska, bosta v tako imenovanem polju RAID 1, pri katerem gre za zrcaljenje vsebine. Krmilnik RAID poskrbi, da se podatek hkrati zapiše na oba diska. Če se zgodi, da eden odpove, imamo še vedno shranjeno vso vsebino na preostalem. Verjetnost, da bi hkrati odpovedala oba diska, pa je precej manjša. Seveda pa je tudi pri teh napravah treba skleniti kompromis. Na račun zanesljivosti delovanja se bomo morali odpovedati tudi do 50 % skupnih zmogljivosti diskov. V primeru RAID 1 bo ob dveh 1 TB diskih dejansko uporabnih le 1 TB prostora za zapisovanje. Pri RAID 5 (najmanj trije diski) nam bo redundanca pobrala "le" 33 %. Preskus naprav NAS za domačo ali nezahtevno poslovno rabo pripravljamo za naslednjo številko.

Za podatke, ki nam največ pomenijo in za katere si nikakor ne moremo privoščiti, da bi jih izgubili, na primer fotografije otrok ali finančne izkaze, bomo seveda izdelali več varnostnih kopij na različne nosilce. Tako bomo še zmanjšali možnost, da ostanemo brez podatkov, če bi nastala potreba po restavriranju.

V preteklosti se je vse podatke zapisovalo na trak. Tračne enote pa so še danes v uporabi v podjetjih, kjer jih k njihovi uporabi sili tudi zakonodaja, ki predpisuje trajnejše shranjevanje podatkov. Nepraktične, a vendar je na eno kaseto možno shraniti blizu 1TB podatkov###.

V zadnjih letih pa se tudi pri nas pojavlja še ena možnost. Hrambo pomembnih podatkov lahko zaupamo nekomu tretjemu, podjetju, ki ponuja spletno shranjevanje podatkov. Tudi o teh ponudnikih smo že pisali v Monitorju. Seveda pa se nam tukaj brž poraja vprašanje o tem, koliko so ti podatki varni pred radovednimi očmi. Zato boste tudi tu morali skleniti kompromis. Na eni strani boste morali za spodobno storitev odšteti nekaj denarja in imeli boste pomisleke o tem, ali so vaše fotografije, s katerimi ste na primer zmagovali na natečajih, res varne in se ne bodo kar naenkrat začele piratizirati, po drugi strani pa ste lahko prepričani, da je verjetnost, da vam bodo podatki nedosegljivi, ko jih boste potrebovali, precej majhna. Doma boste kljub vsem trudu zelo težko dosegli stopnjo zanesljivosti varnostnih kopij, ki jih lahko dosežejo taka specializirana podjetja. Ona imajo drage sisteme za shranjevanje, ki so zagotovo podvojeni ali celo potrojeni, imajo sisteme za nepretrgano napajanje z električno energijo in še generatorje, ki vskočijo v primeru, da zmanjka energije v baterijah, njihovi strežniki imajo podvojene napajalnike, poleg tega pa so v internet povezani prek več ponudnikov interneta hkrati in še bi se dobilo kakšno tehnologijo, ki presega povprečen gospodinjski ali podjetniški letni proračun.

Shranjevanje podatkov v spletu oziroma v oblaku je danes že resna možnost za varnostne kopije podatkov.

Tako, zapisali smo kar nekaj o varnostnem shranjevanju. Pa vendar tistega najpomembnejšega še skoraj nismo omenili. Oglejmo si povsem verjeten scenarij. Prepričani ste, da imate vse shranjeno, da vas zdaj pa res ne more nič presenetiti. Pa ste se ušteli, kajti pozabili ste geslo, s katerim ste zašifrirali rezervne podatke ali pa je bil vaš zapisovalnik DVD v okvari in ni pravilno zapisal vseh podatkov. Ali pa ste v podjetju morda zamenjali strežnik. Ali smo po uspešnem zapisovanju podatkov preverili, ali te podatke sploh lahko restavriramo? Kaj malo nam namreč pomaga, da vedno nekaj zapisujemo in živimo v utvari, da imamo podatke na varnem. Še najpomembnejše od vsega je, da si na silo ustvarimo nekakšno redno požarno vajo, med katero tudi dejansko restavriramo podatke z vseh nosilcev, ki smo jih uporabljali za rezervno kopiranje.

Morda je zato bolj na mestu, da se začnemo spraševati o tem, ali redno restavriramo podatke, namesto da se sprašujemo o tem, ali smo podatke sploh varnostno shranjevali.