Pomočniki nove generacije
Umetna inteligenca je trenutno najbolj vroča tema v Silicijevi dolini, pa tudi drugod po svetu. Nekateri menijo, da so pametne digitalne pomočnice resnični nasledniki današnjih operacijskih sistemov, aplikacije v njih pa bodo nadomestili programi za avtomatizacijo ali boti. Prve zametke teh programov veliki ponudniki začenjajo uvajati že danes.
Bot je izraz, ki ima v računalniškem svetu več pomenov. V preteklosti smo »bot« pojmovali predvsem kot program avtomatizacije, ki samodejno brska po internetnih naslovih in indeksira javno dostopne vsebine. Najbolj znan zgled takih botov so tako imenovani spletni pajki (web spiders), ki so eden od temeljev spletnih iskalnikov. Bot po drugi strani pomeni tudi računalnik, ki je okužen z zlonamerno kodo in ga nadzorujejo hekerji z neke centralne lokacije. Praviloma pri napadih, kot je DDoS. Take računalnike imenujejo tudi zombiji.
Za prihodnost programske opreme je pomembnejša definicija izraza »bot« kot programskega robota ali agenta, ki posreduje med uporabnikom in nekim drugim programom ali pa kar med različnimi programi. Bot deluje »v imenu« nekoga, torej z ustreznimi avtorizacijami in s točno določeno nalogo.
V teoriji in praksi poznamo več vrst agentov ali botov. V povezavi z umetno inteligenco naletimo predvsem na pojem pametnega agenta, ki pomaga pri procesih avtomatskega učenja ali pri tolmačenju vsebin. Poznamo tudi avtonomne agente, ki delujejo samostojno in ustrezno ukrepajo, da dosežejo ali ohranjajo določene cilje. Tu so še porazdeljeni agenti, ki delujejo prek gruče povezanih sistemov, ter multiagenti, ki ne morejo delovati samostojno, temveč prispevajo k skupnemu rezultatu mreže agentov. V praksi se končni izdelki večkrat prekrivajo in segajo v več kot eno skupino.
Pojasniti velja tudi razliko med digitalnimi pomočnicami in boti. Čeprav digitalne pomočnice pogosto vsebujejo funkcije za avtomatizacijo, ki so značilne za bote, so namenjene predvsem interakciji s končnim uporabnikom in spajanju rezultatov, ki jih posredujejo različni boti. Boti so torej ekstenzije, podaljški, agenti krovnega programa, s katerim komunicira uporabnik. Nekaj podobnega, kot je razlika med operacijskim sistemom in uporabniškim programom. Operacijski sistem ima lahko tudi danes nekatere funkcije uporabniških programov, a te navadno uporabljamo ločeno.
Velja tudi poudariti, da so boti lahko povsem samostojni agenti, nevidni za uporabnika, in skrbijo zgolj za doseganje želenega cilja. Zamislimo si lahko bote, ki bodo upravljali naprave v določenem okolju, kot so nastajajoče internetne stvari (Internet of things). Ali pa bote, ki bodo zbirali koristne informacije v vsakdanjem življenju, pripravljali povzetke in jih posredovali digitalnim pomočnicam za interakcijo s končnim uporabnikom.
Agenti za kramljanje
Kot rečeno, prve zametke botov najdemo že v današnji programski opremi. Facebook in Microsoft (Skype) sta v preteklih mesecih napovedala tako imenovane chatbote, nekakšne avtomatske agente, ki lahko spremljajo kramljanje uporabnikov in ponudijo določeno razlago ali informacijo, ko so vprašani. Zamislimo si pogovor, med katerim želimo izvedeti tečaj določene valute ali pa čas naslednjega poleta na določen kraj. Bot ob pomoči algoritmov umetne inteligence zazna vprašanje, poišče podatke in jih umesti v pogovor, kot bi to postoril živi tajnik ali pomočnik.
Gre za prikaz preprostega zgleda rabe, a na podlagi te tehnologije lahko ustvarimo tudi kompleksne rešitve. Recimo bote, ki bodo pojasnili določene postopke, odgovarjali na vprašanja kupcev, pametno usmerjali zahteve glede na vsebino, rezultate iskanj in tako naprej.
Kako pomembna je taka tehnologija za računalniško industrijo, lepo nakazuje letni govor lastnikov družbe Google, ki ga je tokrat opravil kar novi direktor Sundar Pichai. Pametnim pomočnicam in agentom (botom) je namenil prav posebno mesto. Najbrž bo še dolgo ostal citiran naslednji stavek: » Premikamo se v dobo, ko bomo geslo »najprej mobilno« (Mobile first) hitro zamenjali z »najprej pametno« (AI first)«. Google menda na tej osnovi pripravlja cel kup novih izdelkov, za katere upa, da bodo končno povrnili velika vlaganja na to področje.
Facebookovi chatboti
Facebook je na področju umetne inteligence, digitalnih pomočnikov in botov nekoliko pozno vstopil v igro, zato smo bili presenečeni, ko je nedavno med prvimi predstavil pametne agente v programu za kramljanje Messenger.
S Facebookovim botom Hi Poncho lahko kramljamo o vremenu.
Cilj teh agentov je končnemu uporabniku pomagati pri pridobivanju informacij ali pa pri izpolnjevanju določenih preprostih naročil. Projektu se nekako vidi, da je šele v povojih, kot bi se Facebooku mudilo z objavo novosti.
Za začetek je agente ali bote nekoliko težje najti, kot bi pričakovali. Trenutno je najlaže, če vprašamo Googlov iskalnik za pridobitev seznama, kar je smešno. Prav tako jih je za zdaj na voljo le peščica. V pripravi je trenutno okoli 35 pomočnikov, zares na voljo pa pri zadnjem štetju le deset. Če jih uporabljamo v Sloveniji, je uporabnih ali delujočih še manj. Ko so bo število teh agentov povečalo, bo Facebook nedvomno potreboval boljši iskalnik in seznam pomočnikov, da bi se končni uporabniki lahko znašli. Malo za šalo, malo zares, morda bomo potrebovali pomočnika za iskanje pomočnikov.
Poleg tega današnji agenti kažejo, da so zelo togi. Namesto da bi v celoti izkoriščali zmožnosti trenutnih dosežkov umetne inteligence, odgovarjajo na vprašanja statično, večinoma iz vnaprej določenih odgovorov. Podobno, kot so počeli prvi taki programi pred leti, ko v ozadju zagotovo še niso bili algoritmi strojnega učenja in umetne inteligence.
Zdi se, da je bilo Facebooku pomembno, da najprej umesti in modelira sam proces uporabniške izkušnje, ne pa vsebino. Res pa je, da za programske rešitve, ki temeljijo na strojnem učenju, velja nekaj podobnega kot za ljudi. Najprej so v znanju precej omejeni (lahko bi rekli, »zabiti«), a se s časom in pri analizi novih virov in zgledov poizvedb sproti učijo, pri tem pa izboljšujejo tako zadetke, kakovost informacij kot tudi sam način interakcije z uporabnikom. Upajmo, da bo to držalo tudi v tem primeru.
Boti se v Messengerju predstavijo kot namišljene osebe. Denimo Hi Poncho, s katerim se lahko pogovarjamo o vremenu na izbranem kraju. Resnici na ljubo, videli smo že boljše algoritme za kramljanje z ljudmi. Pa tudi boljše programe za vremenske napovedi. Hi Poncho, denimo, pričakuje stavke v točno določeni obliki, drugače hitro ne razume konteksta in se zmede. Avtorji priznavajo, da šele zdaj spoznavajo, kako dejansko ljudje sprašujemo sogovornike in podajamo informacije. Verjamemo pa, da se bo to s časom precej izboljšalo.
Faceboook Messenger ponuja bot z imenom HealthTap, ki lahko svetuje glede zdravstvenih težav.
Facebook ima tudi bot, ki ga je pripravil CNN za odgovore, povezane z novicami, ter nekaj pomočnikov za nakupe (a veljajo samo za ZDA). Bot, ki ga je pripravil CNN, je dejansko iskalnik po novicah, kar bi sicer lahko postorili tudi z navadnim spletnim iskalnikom. Trenutni pomočnik deluje dokaj klavrno, ko mu zadamo nekoliko zahtevnejša vprašanja, a kljub temu pride prav, če želimo preveriti določene informacije kar znotraj programa za kramljanje. Še posebej, če to uporabljamo na mobilnem telefonu, kjer bi nas preklop med programi sicer stal dodatnega časa.
Korist rabe teh pomočnikov postane jasnejša, ko se pogovorimo z botom HealthTap. Ta lahko na podlagi pogovora z uporabnikom poda nasvete glede zdravja. Poudarili bomo, da ne gre za diagnostiko namesto zdravnika, temveč za strojno učenje, ki lahko pokaže podobne primere glede na simptome, ki jih navajajo drugi uporabniki. Zanimivo, potencialno uporabno, ker omogoča kramljanje po korakih, kot pri zdravniku.
Nekateri pomočniki so za zdaj neodzivni (recimo Expedia za rezervacijo poletov in hotelov), drugi bolj ali manj prijazno povedo, da bodo odgovarjali samo Američanom. Skratka, chatboti so tu, za zdaj bolj za demonstracijo kot za redno rabo, toda nekje je treba začeti. Upajmo le, da bo Facebook znal poskrbeti za promocijo, ko bodo koristnejši.
Skypovi boti
Očitno je, da bomo pametne agente, bote, spoznali najprej skozi storitve za kramljanje, trenutno sporočanje in skupinsko sodelovanje. Tudi v Microsoftu so novo smer razvoja agentov najprej predstavili v okviru priljubljene spletne storitve Skype.
Bote v Skype namestimo, kot bi bili navadni uporabniki.
Trenutno je na voljo le peščica agentov (natančneje, sedem), ki so jih predstavili javnosti na konferenci Build, a upajo, da bodo razvijalci kmalu ponudili dodatne bote za povezavo z drugimi spletnimi storitvami in informacijskimi viri. Tudi v primeru Skypa je lažje, če najprej najdemo spletno stran, namenjeno Microsoftovim botom, in od tam namestimo agente v odjemalec ali spletno storitev.
Delovanje pametnih agentov v Skypu je zelo podobno tistim v Facebookovem Messengerju. Boti so dodani seznamu oseb, dodamo jih lahko tudi v pogovor z drugimi. Tudi tu nagovarjamo bote v naravnem jeziku, le da so odgovori še nekoliko bolj asketski kot pri Facebooku.
Prvi robot, imenovan Bing News, je namenjen pregledovanju novic, povezan pa je z Microsoftovim iskalnikom. Program se sam prilagaja vprašanjem, ko pa ne zna odgovoriti na vprašanje, preprosto molči. Pogosto dobimo predvsem povezavo na informacijo, ki nas zanima. Težava je, da je težko priklicati novice iz preteklosti, bolj ali manj smo omejeni na sveže dogodke. Podobno velja za Bing Images, ki najde slike, ki ustrezajo ključnim besedam. Odgovori so povezave na zadetke, ki se odprejo v zavihku spletnega brskalnika. Verjetno bi se dalo narwwwi še kaj več.
Nekoliko boljša je uporabniška izkušnja z botom Bing Music, ki nam zna najti glasbene video posnetke ali besedila iskanih pesmi ali izvajalcev, predvajamo pa jih lahko neposredno iz pogovora, torej na vseh straneh povezave. Toda tu praktično ne moremo določiti podrobnosti, denimo številka zadetkov. Če vpišemo ime glasbene skupine, bo Bing Music prikazal le prvi video posnetek, ki ga najde.
Še najbolj nas je navdušil bot z imenom CaptionBot, ki mu predložimo poljubno fotografijo, on pa iz nje izlušči opis, kaj vidi na sliki. Rezultati so presenetljivo dobri, resda ne odlični, a jasno nakazujejo, kako lahko drugo področje umetne inteligence, računalniški vid, spretno uporabimo v storitvah botov.
Zanimiv in v prihodnosti potencialno uporaben utegne biti bot z imenom Summarize, ki zna narwwwi povzetek vsebine spletne strani, če vpišemo spletni naslov. Načeloma bi lahko tako hitreje izluščili najpomembnejše informacije tam, kjer se moramo soočiti z daljšim besedilom. Prav pride ravno v pogovoru z drugimi uporabniki, ki jih želimo opozoriti na določeno stran. A za zdaj z rezultati nismo preveč zadovoljni, saj povzetki niso najbolj točni. Je pa zanimivo, da Summarize ne klecne niti pred nalogo, ko mora narwwwi povzetek na slovenski spletni strani.
Microsoft je kot demonstracijo pripravil tudi bot z imenom Murphy, ki naj bi znal odgovarjati na vprašanja: »Kaj če…«, toda razen tega, da odgovarja na nekatera preprosta vprašanja, že pri malo manj banalnih obmolkne ali pa napiše, da za razmislek potrebuje malo več časa in se bo javil, ko bo imel kaj povedati. Stopnja njegove »umetne« inteligence torej še ni prav visoka.
Podobno kot pri Facebooku lahko ugotovimo, da je trenutna stopnja uporabnosti botov, ki jih je Microsoft prikazal v Skypu, sorazmerno majhna. A za zdaj je pomembno že to, da je na voljo nov kanal za spraševanje, analizo in prikaz informacij, ki ga doslej še nismo poznali. Zadeva utegne postati nadvse uporabna še zlasti pri rabi z mobilnimi napravami, kjer pogosto nimamo časa za zahtevnejše poizvedbe.
Cela jata botov
Če gre verjeti napovedim vodilnih v računalniški industriji, bomo pametne agente in pogovore v naravnem jeziku našli na vsakem koraku in v praktično vseh izdelkih. Microsoft je, denimo, v nagovoru ob začetku razvojne konference Build v San Franciscu napovedal, da bodo tehnologijo digitalnih pomočnikov in umetne inteligence vgradili v vsa njihova orodja, kot so operacijski sistem Windows, brskalnik Edge, odjemalec za pošto (in vse bolj tudi skupinsko delo) Outlook, Skype, in v številne poslovne programske pakete Dynamics.
Začenja se tu in danes. Na konferenci so predstavili 22 programskih vmesnikov za novo oblačno storitev Cortana Intelligence Suite in povsem novo razvojno ogrodje Microsoft Bot Framework. Vse to s ciljem, da bi razvijalce že danes prepričali, naj začnejo razvijati novo generacijo programov, ki bodo komunicirali z inteligentnimi agenti in uporabljali tehnologijo prepoznavanja govora.
Del nove tehnologije je Intelligence Runtime, nova platforma, za katero Microsoft upa, da bo nekega dne (raje prej, kot slej) postala tako samoumevna kot današnje ogrodje .NET.
Bing News Bot nam v Skypu najde najnovejše novice na izbrano temo.
Microsoft in Facebook še zdaleč nista edina, ki se aktivno ukvarjata s konceptom botov. Google morda teh agentov še ne promovira izrecno, a v ustroju njihovih storitev vidimo cel kup tehnologij, ki sodijo v širši kontekst programskih agentov. Morda se samo pripravljajo bolje in bolj konkretno kot tekmeci.
Apple je, kot običajno, skrivnosten glede bodočih izdelkov, a če sodimo po pomočnici Siri, skorajda ne dvomimo, da bodo tudi sami ponudili te tehnologije. Sploh pa je platforma iOS ena od ciljnih za uporabo strojnega učenja, umetne inteligence in programskih agentov.
Amazon je naslednji velikan, ki vedno več vlaga v področje umetne inteligence, še posebej pa programskih agentov, povezanih s spletnim storitvami. Prvi rezultat tega razvoja je nenavaden izdelek, »pametni zvočnik« Echo, ki je v bistvu samostojna hišna pomočnica, brez potrebe, da bi za komunikacijo kot vmesnik uporabljali mobilne naprave.
Če sprva ni bilo povsem jasno, kaj želi doseči Amazon s tem izdelkom, se zdaj kar hitro nakazuje, da je zanje to razvojna platforma za programske agente in najbrž tudi nove izdelke s tem načinom rabe in naravnim uporabniškim vmesnikom. Zajema samo sluh in govor, ne pa tudi zaslonov. Bodimo pozorni na to smer razvoja. Menda tudi Google razvija svoj izdelek s podobnimi lastnostmi.
Tu je še korejski Samsung, ki se je v zadnjem času močno usmeril na področje internetnih naprav, tako z elektronsko platformo Artik kot tudi izdelki za hišno rabo SmartThings. Na zadnji razvojni konferenci so dali jasno vedeti, da so zanje umetna inteligenca in pametni agenti, boti, pomemben naslednji korak v viziji avtomatizacije življenjskega prostora.
Strokovnjaki menijo, da ima kombinacija internetnih stvari, umetne inteligence, strojnega učenja in pametnih agentov silno velik potencial na številnih področjih našega življenja. Po svoje naprave IoT sploh niso zanimive, če jim ne dodamo še omenjene tehnologije.
Če upoštevamo vse našteto, se zamisli začenjajo rojevati kar same od sebe. Pametni bot, povezan s krmilniki v stanovanju, bo najbrž kmalu znal prepoznati vzorce rabe (na primer, kdaj se stanovalci vračajo iz službe ali šole) in bo prilagajal okoljske parametre, kot so temperatura, svetloba, kakovost zraka. Predvidevanja bo izboljšal s spremljanjem vremenske napovedi, prebiranjem koledarjev stanovalcev, poznavanjem preferenc vsakega posameznika. Kdo ve, morda bo še skuhal kavo ali kaj zahtevnejšega in slastnega. Danes se ob tem še nasmihamo, toda …
Pametni agenti utegnejo imeti veliko vlogo v osebnem zdravstvu. Če tipalom temperature, pritiska, stopnje hidriranosti, kdo ve, najbrž jutri tudi analize krvne slike, dodamo še elemente umetne inteligence, bo pametni bot znal natančneje svetovati, kaj moramo narwwwi, da nam bo bolje. Odmeril bo natančno količino zdravila in nas opomnil, da ga vzamemo ravno v pravem trenutku. Ne dvomimo, da se bo s takimi pomočniki v prihodnje lažje spopadati z boleznijo.
Zglede iz vsakdanjega življenja bi lahko naštevali v neskončnost, a to je že gradivo za drugič. Pomudimo se samo še pri eni platformi, kjer bo vsakomur jasno, kako lahko programski agenti (boti) izboljšajo današnje stanje. Ko govorimo o pametnih in v infrastrukturo povezanih vozilih, pravzaprav govorimo tudi o množici botov.
Vozila so zelo hvaležne platforme za delovanje teh programskih agentov, saj morajo biti vozniki (vsaj za zdaj) osredotočeni na vožnjo. Pametni pomočniki prihodnosti bodo s porazdeljenimi agenti, ki bodo iskali in posredovali podatke, voznika opozarjali na zastoje, iskali prosta parkirna mesta, opozarjali na nevarnosti zaradi ovir in vremenskih razmer. Pričakujemo lahko predvsem nasvete, ki bodo bistveno bolj povezani z razmerami v realnem času, kot danes omogočajo elektronske naprave.
Vsak začetek je težak
Digitalne pomočnice in pametni agenti, boti, so šele na začetku razvojne poti. Tu še bolj kot drugod opazimo, da začenjajo na precej skromnejših in preprostejših temeljih, kot smo vajeni pri novih tehnologijah.
Poleg številnih prednosti uporaba teh pomočnikov prinaša tudi nove pasti. Denimo neprimerno obnašanje botov, kar je lahko posledica neprimernega programiranja ali pa zgolj napačnega strojnega učenja. Lep zgled je Microsoftov eksperimentalni bot Tay za storitev Twitter, ki je pred časom na žaljivko odvrnil z žaljivko, na provokativno vprašanje pa celo z rasističnim odgovorom. Dovolj šokantno, da je Microsoft moral eksperimentalnega pomočnika začasno ugasniti in popraviti. Upajmo, da vse to ne bo vznejevoljilo in odvrnilo uporabnikov.
Kajti potencial je zelo velik in lahko drastično spremeni naše komuniciranje z računalniki in mobilnimi napravami. Če se omejimo samo na bote, je zanimiva ugotovitev, da bo del njihovega dela ostal prikrit končnim uporabnikom, zlasti pri agentih, kjer ne komuniciramo neposredno z njimi. Toda to ne pomeni, da njihov učinek ali pomoč nista cenjena.
Morda ravno nasprotno. Že večkrat smo zasledili trditev, da je najboljša tehnologija tista, ki je za uporabnika nevidna. Pri botih se ne bi mogli bolj strinjati. Toda pri uporabi te tehnologije moremo biti tudi previdni. Ne smemo ji povsem zaupati, morda celo ne bolj kot ljudem, saj so napake tudi tu več kot možne, sploh na začetku.
Dejstvo je, da digitalne pomočnice in pametni agenti odpirajo povsem nova vrata v prihodnost in možnosti, o katerih smo še pred leti lahko razmišljali samo ob spremljanju znanstvenofantastičnih filmov. To pa je vznemirljivo in stimulativno, nekaj, kar računalniška industrija potrebuje in išče že lep čas.
VIV – neodvisna pomočnica
Pametne pomočnice, programski agenti in umetna inteligenca se zdijo področja, ki jih obvladujejo le veliki ponudniki informacijskih rešitev z milijardami dolarjev kapitala pod prsti. Toda v praksi je še vedno dovolj prostora za sveže pristope in zamisli, ki prekašajo tudi prej omejene finančno-tehnološke imperije.
Zadnje dni odmeva javna razgrnitev mladega podjetja VIV Labs, ki je javnosti demonstriralo delovanje digitalne pomočnice VIV. Sodeč po prikazu delovanja, je ta pomočnica vsaj generacijo pred tem, kar znajo Siri, Cortana in Alexa, tri komercialne platforme velikanov. Velja si ogledati video, ki prikazuje delovanje: goo.gl/TFyVe7.
Dognanost izdelka pravzaprav ni presenetljiva, če upoštevamo, da stojita za pomočnico VIV inženirja Dag Kittlaus in Adam Cheyer, prvotna avtorja pomočnice Siri, preden so jo leta 2010 prodali Applu. Po poglavju Siri sta ustanovila novo družbo, s katero sta se želela bolj približati prvotni zamisli pomočnice, kot to po njunem mnenju uspeva pomočnici Siri.
VIV je za zdaj še pilotski projekt, a deluje v praksi nadvse dovršeno. Predvsem preseneča, da pomočnica tekoče obvladuje tudi precej zahtevnejše poizvedbe kot bolj uveljavljeni konkurenti. Poleg tega omogoča, da prvotni nalogi dodajamo dodatne pogoje in s tem izboljšujemo rezultat. Večina današnjih botov omogoča le enonivojsko izbiro, kar je precej omejujoče.
Druga posebnost pomočnice VIV je ta, da deluje z resničnimi spletnimi storitvami, kot so na voljo danes. Ne gre torej za prototipe botov za storitve, »kot bi lahko bile jutri«, temveč že danes povezuje storitve, ki jih lahko uporabimo v živo. Še več, v enem pogovoru ali naročilu lahko uporabimo več povsem neodvisnih storitev in jih povežemo za dosego skupnega rezultata. Na primer naročanja letalskega leta, taksija in hotelske sobe, vsakega pri ločeni spletni storitvi.
Uradnega datuma, kdaj bo VIV na voljo uporabnikom, še ni. Prav tako ni znano, na katerih platformah bo na voljo, čeprav avtorji očitno želijo ostati nevtralni, torej na vseh vodilnih platformah. Prav v tej neodvisnosti pa je moč, ki lahko VIV hitro povzdigne med najbolj vroča podjetja ta hip. Avtorji so namreč že v osnovi VIV predstavili kot platformo za razvijalce, ki bodo z lastnimi boti širili njene zmožnost in vpetost v spletne storitve.
Navdušuje tudi razvojno okolje, ki kompleksnost strojnega učenja preprosto razbije na zaključene gradnike. Inovacija je tehnologija, ki ji pravijo Dynamic Progam Generation in sproti »napiše« namenski program, s katerim posamezne storitve poveže v delujočo celoto. Seveda to naredi bliskovito, praviloma v 10 milisekundah. Prednost takega pristopa sta tako univerzalnost kot tudi enostavnost razvoja aplikacij. Prepričani smo, da bo zamisel dobila posnemovalce.
VIV je nova pametna pomočnica, ki ob pomoči pametnih agentov združuje informacije različnih storitev
Google Assistant in Allo
Google je na razvojni konferenci I/O predstavil pametnega pomočnika Assistant, za nameček pa še povsem novo generacijo rešitve za trenutno sporočanje Allo, s katerima utrjuje svoj vodilni položaj na področju umetne inteligence, programskih agentov in interakcije z računalnikom v naravnem jeziku.
Google Assistant je logično nadaljevanje dosedanje storitve Google Now, a z novim imenom in nekaterimi novimi lastnostmi. Assistant se z uporabnikom pogovarja v naravnem jeziku, pretežno prek prepoznave govora. Uporabljamo ga z že znanim ukazom »OK Google«, ki mu sledi vprašanje ali ukaz.
Nova generacija digitalnega pomočnika seže še korak dlje kot konkurenti, kot sta Cortana in Siri. Poleg iskanja podatkov iz množice razpoložljivih prek iskalnika, spletnih storitev in zbirk podatkov Google dodaja zelo uporabno možnost kontekstualnega dodajanja dodatnih pogojev. Podali so zgled, kjer Assistanta najprej vprašamo za filmske predstave v bližini lokacije, kjer smo. Ko dobimo rezultate, preprosto dodamo: »rado bi s sabo vzelo otroke«, kar pametni pomočnik razume kot omejitev vsebine.
Še pomembneje je, da so Assistanta povezali z množico spletnih storitev (podobno kot pri pomočnici Viv), prek katerih lahko izvajamo naročila, poizvedbe in posredujemo informacije.
Google Assistant, pametni pomočnik za Android in spletne storitve.
Assistant bo hkrati temelj za strojno učenje in umetno inteligenco v praktično vseh novih programih in strojnih izdelkih. Kot pomočnik je ključni del novega pametnega zvočnika Home, ki počne to že kar nekaj mesecev. Amazonov Echo odgovarja na vprašanje uporabnika, krmili naprave v domačem okolju in še kaj, vselej brez uporabe zaslonov.
Eden prvih programov, ki so dobili pomoč novega Assistanta, je program za trenutno sporočanje Allo. Gre za nekoliko posodobljen program, ki, mimogrede, ne bo nadomestil kramljanja Hangouts, prinaša pa nekaj pomembnih novosti. Pri pogovorih z drugimi lahko pomaga s predlogi odgovorov, ki ustrezajo kontekstu sporočila ali pa vsebini pripete fotografije. To utegne močno pohitriti kramljanje in zmanjšati porabo tipkovnice na mobilnih telefonih, kar seveda prihrani trud in čas.
Prek programa Allo lahko prikličemo tudi storitve Assistanta, naredimo poizvedbo ali prosimo, da nam pomočnik najde primerno gradivo, na primer animirane slike GIF. Tudi tu lahko z dodatnimi vprašanji dobivamo dodatna pojasnila, filtriramo rezultate, zahtevamo dopolnitve.
Allo in Assistant sta lep dodatek Googlovim programom za umetno inteligenco, a se hkrati tudi sam Google strinja, da smo šele na začetku, zato lahko pričakujemo še bistveno več.
Allo, program za trenutno sporočanje z elementi umetne inteligence.