Popotni slednik

Počitnice, vsaj poletne, so se za letos bolj ali manj iztekle in marsikdo bo v skladu z duhom spletne dobe vtise in fotografije s svojih poletnih vandranj delil z drugimi. Nekateri to počno v svojih blogih, drugi uporabljajo spletišča za javno objavo fotografij, kot je Flickr, mi pa bomo v nadaljevanju spoznali spletišče, ki je kakor nalašč za objavo spletnih potopisov.

V dobrih starih časih smo popotniki po vrnitvi domov uredili diapozitive, povabili prijatelje in si posnetke s potovanja skupaj ogledali. A časi se spreminjajo, diaprojektor se pozabljen praši na podstrešju, popotniške fotografije pa je enostavneje vsem prijateljem in znancem razposlati kar po e-pošti, objaviti v blogu ali na katerem od spletišč za javno objavljanje fotografij. Na voljo pa je tudi precej zanimivejši način predstavitve potovanja in še celo plod domače pameti je. Fantje, zbrani v ljubljanskem podjetju Klika, so namreč naredili spletno stran TripTracker, namenjeno sodobni spletni objavi potopisov.

V TripTrackerju združimo fotografije, opis potovanja in zemljepisne podatke o poti v zanimiv interaktivni spletni potopis.

Raba je enostavna. Najprej se (brezplačno) prijavimo in že lahko ustvarjamo svoj novi potopis. Na spletno stran pošljemo fotografije (uporabnikom je na voljo 200 MB prostora) in vsaki posebej ali v skupinah določimo kraj, kjer so bile posnete. Pri tem si lahko pomagamo z imenikom, v katerem je kar 4 milijone krajev z vsega sveta (iz zbirke GEOnet Names Server), ali pa enostavno klikamo po satelitski karti sveta.

Če smo fotografije pred tem opremili z zemljepisnim podatkom (geo EXIF tag ali Flickr geotag), zna TripTracker ustrezne kraje poiskati kar sam. Fotografije lahko z zemljepisnimi podatki opremimo ročno oziroma z ustreznim programom (recimo WWMX Location Stamper), naprodaj pa so že tudi fotoaparati z vgrajenim sprejemnikom GPS (Nikon D1X in D2X), ki znajo to narediti kar sami.

Še elegantneje je, če smo imeli na potovanju sprejemnik GPS in z njim sproti zapisovali pot. TripTracker namreč podpira tako rekoč vse različne zapise sprejemnikov GPS (na seznamu jih je kar 27). Redni bralci naše revije, ki ste v majski številki opazili prispevek Ekstremna preizkušnja, se verjetno spomnite, da se je pisec tega prispevka na začetku pomladi klatil po Nigru. S seboj smo imeli sprejemnik GPS, ki je vsako minuto zaznal naš položaj. Po vrnitvi smo sprejemnik GPS priključili na računalnik in nato datoteko, v kateri je bila pot opisana v kar 22.000 korakih, enostavno naložili v TripTracker. Na zemljevidu sveta je TripTracker narisal našo pot; opremljeno s fotografijami in zapisi enega od piščevih sopotnikov, si jo lahko ogledate na naslovu triptracker.net/trip/525/.

Zemljevid v TripTrackerju z največjo ločljivostjo 30 m sicer nekoliko zaostaja za natančnostjo zemljevidov v Google Earth, a za potopisne predstavitve povsem zadostuje. Na sliki vulkanski krater Arakao na robu puščave Tenere.

TripTracker zna samodejno povezati fotografije s potjo, saj ima vsak korak s poti in vsaka fotografija označen natančen čas nastanka. Paziti moramo le, da je ura v fotoaparatu naravnana na krajevni čas in da smo v TripTrackerju pravilno označili časovni pas. Po potrebi vse skupaj še uredimo, opišemo posamezne fotografije ali postaje na poti in imeniten spletni potopis je narejen.

Odločiti se moramo še, ali naj bo potopis javen in viden vsem ali pa bi ga raje delili samo z izbranci, ki jim sporočimo ustrezno geslo. Trenutno si na TripTrackerju, ki, mimogrede, javno deluje šele približno pol leta, lahko ogledate 89 potopisov po 50 državah s petih celin. Še približno desetkrat toliko potopisov je na TripTrackerju zasebnih. V primerjavi z velikimi svetovnimi spletišči je to sicer skromna številka, a vsak začetek je težak in TripTracker si zaradi svoje zanimivosti in kakovosti vsekakor zasluži večji obisk, ne samo radovednežev, temveč tudi zlasti popotnikov, ki bi na njem javno predstavili svoja popotovanja. Mimogrede, med bolj znanimi slovenskimi popotniki TripTracker že uporablja Gregor Födransperg - Fedr.

Potopis si lahko ogledamo na različne načine. Vidimo ga lahko v obliki posameznih poglavij, torej postaj na poti, od koder imamo dostop po posameznih fotografij in opisov. Ogledamo si lahko tudi samo "diaprojekcijo" fotografij, najbolj zanimiva pa je seveda zemljepisna predstavitev, kjer so fotografije in opisi interaktivno povezani s prikazom poti na zemljevidu. Vir satelitskih kart sta NASA (NLT Landsat 7) in USGS (Digital Ortho). Zemljevid lahko povečujemo do ločljivosti 30 m; to je sicer nekoliko manj kakor pri nekaterih spletnih atlasih, recimo Google Earth, a za potopisne namene povsem zadostuje. TripTrackerjev interaktivni zemljevid je na pogled zelo podoben Googlovemu in marsikdo razlike niti ne opazi. Pri tem pa velja omeniti, da je TripTrackerjev posebej prilagojen prikazovanju sledi GPS. Googlov namreč pri sledeh, ki jih sestavlja več kot nekaj sto točk, postane precej počasen, TripTrackerjev pa je, recimo, mirno prebavil 22 tisoč točk našega potovanja po Nigru.

TripTracker Uploader

Popotniki si lahko omislijo tudi brezplačni programček TripTracker Uploader, s katerim vse potrebno (torej opis poti, slike in sled GPS) pripravijo v miru svojega računalnika, potem pa pošljejo na spletno stran. To je uporabno zlasti na poti, ko navadno nimamo možnosti biti dalj časa priključeni v internet, oziroma je to drago.

TripTracker naj bi v kratkem obogatili s še natančnejšimi satelitskimi posnetki z ločljivostjo 15 m in za določene predele Združenih držav tudi do 1 m. Kot zanimivost omenimo, da so se pri Kliki zanimali tudi za nakup še natančnejših posnetkov večjih mest, a se je izkazalo, da je Google pri večini teh zemljepisno-kartografskih zbirk odkupil vse pravice za rabo v izdelkih in storitvah, ki bi bile podobne Google Earth.

A če bi že na vsak način hoteli svoje potovanje videti tudi v Google Zemlji, so pri TripTrackerju omogočili izvoz potopisne sledi vanjo. V krajih, kjer so na Google Earth najnatančnejši zemljevidi, se je včasih sicer koristno "spustiti bliže" in si potovanje ogledati na trirazsežnem zemljevidu, v bolj eksotičnih delih sveta pa tudi Google Earth ni bistveno natančnejši od TripTrackerjevega zemljevida. Ko je nastajal ta zapis, izvoz v Google Earth sicer še ni bil javno omogočen, takrat, ko boste to brali, pa bi že moral biti.

V TripTrackerju je tudi orodje za "diaprojekcije".

TripTracker zna sodelovati tudi s fotografskim spletiščem Flickr, kar pomeni, da imamo lahko fotografije fizično shranjene tudi tam. Če tudi sicer uporabljamo Flickr, nam tako slik ni treba dvakrat nalagati, pa še več brezplačnega prostora imamo lahko tam.

TripTracker se je izkazal kot imeniten način za predstavitev potopisa. Izdelava potopisa na začetku sicer zahteva nekaj dela, a je še vedno neprimerno enostavnejša, kakor če bi hoteli sami v, recimo, PowerPointu ustvariti kaj vsaj približno podobnega. Vsem znancem in sorodnikom nato samo še pošljemo njen naslov in si tako prihranimo veliko opisovanja in pošiljanja fotografij. TripTrackerjev spletni potopis lahko seveda, če imamo na računalnik priključen primerno velik monitor, televizor ali projektor, uporabimo tudi v živo, recimo na predavanju ali domači predstavitvi potovanja. Pri tem pa je seveda zelo koristno imeti hitro spletno povezavo.

Prenosni TripTracker

V Kliki TripTracker intenzivno razvijajo in pripravljajo še številne novosti, na primer različico za prenosne telefone. S telefonom, ki ima vgrajeno kamero, sprejemnik GPS in internetno povezavo, bo mogoče kar med potjo tako rekoč v živo in samodejno posodabljati naš potopis. Take spletne "potopise v živo" so pri Kliki nekajkrat že tudi javno prikazali, na primer na ljubljanskem maratonu in teku trojk ter na kolesarskem maratonu Franja.

S TripTrackerjem lahko potopis sestavljamo tudi sproti, kar med potovanjem, saj imamo do njega dostop iz vsake spletne kavarnice, če že nimamo lastne prenosne internetne povezave. Dva kanadska Francoza sta tako na primer sproti opisovala svojo panameriško popotovanje s starim volvom od Montreala do Cusca v Peruju (triptracker.net/trip/727/). Na naslovu triptracker.net/trip/743/ pa lahko spremljate Anthonyjevo epikurejsko pustolovščino in sledite njegovim gastronomskim potovanjem.

TripTracker lahko uporabimo tudi za izmenjavo izkušenj z drugimi popotniki (podpira RSS oziroma sprotno sporočanje o spremembah), obiskovalci pa lahko tu dobijo marsikatero koristno zamisel za naslednje počitnice ali potovanje. Skratka, zelo zanimiva spletna storitev in samo upamo lahko, da bo postala še bolj znana. Pri Kliki imajo z njo vsekakor še veliko načrtov.

TripTracker

Kaj: Spletna stran za izdelavo potopisnih predstavitev.

Kje: triptracker.net.

Izdeluje: Klika, www.klika.si.

Cena: Brezplačno.

Za: Enostavna raba, pregleden grafični vmesnik, odlična podpora GPS.

Proti: Občasno počasnejše delovanje, v Firefoxu in Operi sled GPS ne deluje.