Porabi malo, da dovolj

V časih, ko nas gospodarske razmere vse bolj silijo k različnim varčevalnim ukrepom, se zdi, da imajo varčne rešitve kar naenkrat občutno prednost. To velja skoraj za vsa področja, le v računalništvu med izdelovalci še vedno prevladuje boj za gigahertze, število jeder itd. Je potemtakem sploh smiselno predstavljati ne le varčne, temveč ultra varčne rešitve? Seveda je, saj je ekološko računalništvo tako rekoč že pred vrati, le še odpreti jih moramo.

Sodoben računalniški sistem, sestavljen iz vsaj dvojedrnega procesorja ter grafične kartice srednjega razreda, se lahko pohvali s porabo med 100 in 200 W električne energije. Če smo globlje segli v denarnico in si omislili hudobnega štirijedrnika s še bolj hudobno grafično kartico ali dvema, vse seveda z namenom, prikritim, kakopak, da vsa krajevna mladež zdaj pri našem nadobudnežu spremlja neverjetno nabijanje računalniških iger, pa lahko to vrednost najmanj podvojimo. Ob obremenitvah nas ne bi smela presenetiti tudi trikrat večja poraba energije. Da, osebni računalniki kljub vsemu niso prav varčne naprave (čeprav se tudi večina prenosnikov le stežka pohvali z besedo varčnost). To samo po sebi še ni greh, greh pa je, ker so veliko večino časa neizkoriščeni in je takrat energija zelo neracionalno porabljena.

V podjetju VIA Technologies so že pred desetletjem, ko so pod svojo streho spravili obubožanega izdelovalca procesorjev Cyrix, spoznali, da bo zmogljivostna bitka med največjima procesorskima rivaloma presneto težka, zato se niso usmerili v samo napenjanje mišic, temveč so stopili na pot izdelave varčnih, a povprečno zmogljivih procesorjev in sistemskih naborov. Pri svojem početju so bili vedno le toliko uspešni, da se jim je uspelo s temi rešitvami obdržati v industrijskih okoljih, medtem ko jih je glavni tok ponudbe računalniških rešitev za domače uporabnike skoraj v celoti zaobšel.

Nato pa so leta 2007 splavili svojo energijsko varčno platformo, imenovano pc-1, s katero so si že obetali prodor v poslovne vode, saj so bile kombinacije varčnih sistemskih naborov in procesorjev namenjene predvsem manj zahtevni pisarniški rabi. Recept jim je kar dobro uspel, saj so do današnjih dni predstavili že štiri generacije, zadnjo smo, skupaj z najzmogljivejšim modelom PC3500E+, preizkusili tudi sami.

Varčna platforma

Platformi VIA PC3500E+, ki jo sestavljata osnovna plošča, zgrajena na sistemskem naboru VIA CN896, ter varčni procesor VIA C7-D (Nano), vsekakor moramo priznati majhne apetite po električni energiji. Čeprav izdelovalec navaja vrednosti okoli 24 W, smo mi merili porabo celotnega sistema, torej sestavljenega računalnika z vgrajenim diskom, optičnim pogonom in napajalnikom, ter, jasno, izmerili nekoliko višje vrednosti - v povprečju okoli 45 W. Največjo porabo sistema smo zabeležili, ko je predvajal vsebine s ploščka DVD, celih 74 W. V mirovanju pa se je sistem zadovoljil tudi z vsega 30 W (če bi izklopili še disk, bi bržkone še za nekaj W znižali to vrednost).

Nizka poraba energije postane še bolj občudovanja vredna, ko ugotovimo, da procesor C7-D sploh ni prastaro počasno kljuse, saj njegova sredica deluje s takti do 1,4 GHz (in omogoča celo navijanje!). V primerjavi velikosti s procesorji konkurentov se zdi malček (meri vsega 21 × 21 mm) bolj primeren za vgradnjo v mobilni telefon, a razmeroma visoka hladilna rebra, ki jih prekriva majhen ventilator, kljub vsemu opozarjajo, da pod njimi poteka resno računanje. Arhitektura VIA CoolStream, ki premore tehnologijo spreminjanja procesorskih taktov glede na obremenitev (pri VII jo poznajo pod imenom StepAhead), sicer učinkovito poskrbi, da se 16-cevovodni procesor, ki je opremljen s 128 KB prvo- in drugonivojskega predpomnilnika ter večpredstavnimi ukazi SSE3, razmeroma malo segreva. Poraba procesorja, ki je seveda polno združljiv z arhitekturo X86, ob najvišji obremenitvi doseže do 20 W, ob tem pa se lahko le vprašamo, ali bi se morebiti celo prepolovila, če bi VIA procesor izdelala z natančnejšim tehnološkim postopkom (zdaj 65 nm). Procesor podpira tudi 64-bitne ukaze, zato lahko na tak računalnik brez težav namestimo tudi 64-bitni OS.

Ob mirovanju oziroma nezahtevnem delu procesor deluje z vsega 800 MHz in tako pomembno prispeva k varčevanju z energijo.

Pri tem izdelovalcu nikoli ne pozabijo povedati, da gre pri procesorju C7-D za prvo računalniško komponento na svetu, ki je v celoti izdelana brez uporabe ogljika, zato so ga veseli predvsem okoljevarstveniki, ki po svetu skačejo s tablami z napisi "Zmanjšajmo emisije CO2!".

Druge vgrajene komponente, torej čipi, ki skrbijo za delovanje omrežne in zvočne kartice, so že stari znanci, plošča je opremljena z dvema priključkoma SATA2 za diske, ki ju je moč povezati tudi v polje RAID, ne manjka pa niti dvokanalni vmesnik ATA/133 za starejše naprave IDE. Zunanjim napravam je namenjenih 8 vmesnikov USB, od tega je polovica na zadnji strani računalnika. Zvok, ki prihaja iz sicer večkanalne rešitve VIA Vinyl HD Audio, je zgolj povprečen, a bolj kot to moti pretirana varčnost pri omrežnem vmesniku - ta dosega le hitrosti do 100 Mbit/s, gigabitni bi verjetno k skupni ceni dodal dolar ali dva, tega pa si snovalci niso želeli/smeli privoščiti. Pri izbiri razširitev smo omejeni z zgolj eno režo PCI, zato velja dobro premisliti, kakšno kartico bomo vstavili vanjo.

Vgrajeni varnostni elementi

Inženirji v VIA Technologies so prav bistro ugotovili, da bodo za prepričevanje upraviteljev sistemov in vodij informatike, naj kupijo njihove rešitve, poleg varčnosti potrebovali še kakšen argument. In so ga preprosto naredili. V procesor so integrirali kopico varnostnih elementov, tako da podpira strojno AES enkripcijo podatkov (kot sami pravijo - po standardih vojske), zaščito pred črvom NX in varno kodiranje (vgrajena dva generatorja naključnih števil). Skupaj z ustrezno programsko opremo ponuja vsekakor dovolj varnostnih elementov za več kot le osnovno zaščito podatkov.

Večpredstavni apetiti

Čipovje VIA CN896 ima integrirano tudi grafično jedro, in sicer grafični pospeševalnik VIA Chrome 9 HC, ki je združljiv s knjižico DirectX 9. Seveda se bodo igričarji temu podatku le nasmehnili, saj v kratkem pričakujemo DirectX 11 združljive grafike, a vendar, ker ni hrane (beri: iger) zanje, je posmeh brezpredmeten. Dejstvo je, da na tej platformi iger, razen tistih opazno starejših, ne bomo igrali, za vsa druga opravila, povezana z urejanjem dokumentov, izobraževanjem, komunikacijo in preprosto zabavo, pa zadostuje. Platforma, ki smo jo preizkusili, je z nekaj optimizacijami celo kos predvajanju video vsebin visoke ločljivosti (720p), za kaj več, recimo 1080p, pa predvsem procesorju zmanjka sape.

Grafika si pri delu pomaga s sistemskim pomnilnikom, ki posledično omejuje njeno prepustnost podatkov in njene zmogljivosti. Za vse, ki bi si želeli več, pa je na osnovni plošči tudi polnokrvna reža PCI Express x16.

Levo VIIna matična plošča, kjer je lepo videti miniaturen in glasen ventilator, na desni običajna plošča z AMDjevim procesorjem

Vse deluje

Ko smo komponente sestavili v celoto (dodali smo še napajalnik, pogon DVD, 2 GB pomnilnika ter disk zmogljivosti 160 GB), ki naj bi predstavljala povprečno računalo, zgrajeno na tej platformi, je sledil praktični preizkus. Tako opremljen sistem, na katerega smo preizkusno namestili operacijski sistem Windows 7 (podpira tudi distribucije Linux in vse okenske OS do Windows 2000, tudi različico CE - to pomeni, da lahko na tej osnovi izdelovalci sestavijo različne vsaj delno mobilne naprave), ne nazadnje je bil zasnovan z mislijo na Windows Visto, je deloval precej tekoče, le preveč hkratnih opravil mu nismo smeli naložiti, saj je sicer prišel do izraza manko večnitne podpore v enojedrnem procesorju. Vsekakor pa gre kombinacijo komponent, ki bodo povsem kos povprečnemu pisarniškemu uporabniku, ki piše in bere dokumente, uporablja elektronsko pošto, posluša glasbo ter igra v operacijski sistem integrirane igrice. Še celo manj zahtevni domači uporabniki bodo s takšnim sistemom precej dobro shajali - ne nazadnje smo še leta 2006 s podobno frekvenčnimi Athloni in Celeroni počeli prav vsa opravila.

Nekaj pomanjkljivosti

S pomanjkljivostmi lahko začnemo že pri odprtju majhne škatle, v kateri je poleg plošče le še ploščica za zadnjo stran računalnika, CD s prastarimi gonilniki (datirajo v leto 2007!) in podatkovni kabel IDE. Aha, skoraj bi pozabili na majhen listič, ki prikazuje shemo priklopov kablov in kabelčkov na osnovno ploščo. Da, tudi špartanska opremljenost je del prizadevanj, kako doseči čim nižjo ceno. A ker je plošča namenjena prej sistemskim integratorjem kot pa domačim uporabnikom, ji to še lahko spregledamo, medtem ko glasnosti majhnega ventilatorja, ki se privzeto vrti s 4700 do 5000 obrati na minuto, ne moremo. Ko bo po mesecih rabe zašlo vanj nekaj prahu, mu vzdevek "kričač" prav gotovo ne uide.

Za vse, ki prisegajo na "eko"

Priznamo, če bi odstranil moteči ventilator in tako naredili računalo popolnoma tiho, bi si ga skupaj z majhnim ohišjem brez težav omislili za tipkarski stroj, pa še v žepu bi ostal kak evro za nabavo druge zunanje opreme. Kako se račun izide vam, si izračunajte sami, v podjetjih, kjer računalniki nepretrgano delujejo vsaj 8, neredko pa tudi 24 ur, že vedo, da se konec poslovnega leta vse "malenkosti" seštejejo.

VIA PC3500E+

Kaj: Platforma za osebni računalnik, sestavljena iz osnovne plošče in procesorja.

Izdeluje: VIA Technologies, www.via.com.tw.

Prodaja: Vamago, www.vamago.si.

Cena: 1,4 GHz 127 EUR, 1,8 GHz 145 EUR.

Za: Varčnost, dobre zmogljivosti, prisotnost starejših vmesnikov (COM, LPT ...).

Proti: Glasnost ventilatorja.