Pospeševalniki prenosa
Pospeševalniki prenosa (t. i. Download Manager oz. Download Accelerator) je pravzaprav nehvaležen prevod, saj ne gre le za hitrejše nalaganje datotek, temveč za to, da te zmorejo veliko več. Razvili so se pred leti, ko so brskalniki precej slabo podpirali shranjevanje datotek. Odtlej se je stanje popravilo, saj sodobnejše različice brskalnikov podpirajo nadaljevanje prekinjenega prenosa (resume), čeprav Internet Explorer tega še ne omogoča. Ker so bili brskalniki namenjeni predvsem odpiranju strani, manj pa shranjevanju datotek, so se razvili ti programi, ki so omogočali predvsem nadaljevanje prekinjenega prenosa (če je le strežnik podpiral to možnost), hkrati pa so bili nekakšni urejevalci prispetih datotek. Zdaj imamo sicer hitrejše povezave, toda tudi datoteke so vedno daljše (denimo distribucije Linuxa v slikah DVD), tako da je problem prekinjenih prenosov še vedno aktualen.
Povprečne lastnosti, ki jih pričakujemo od takega programa, obsegajo zamrzovanje in nadaljevanje prenosa, temeljno urejanje datotek glede na tip, različne vrste zrcaljenja (hkratno pobiranje datoteke iz več strežnikov). Zaželena je možnost časovnega nastavljanja, s katero omejimo dnevni promet in ga, denimo, sprostimo zvečer ali ponoči. Med naprednejše funkcije sodi možnost pobiranja datoteke v več hkratnih prenosih, s čimer dosežemo večjo skupno pasovno širino. Določeni strežniki omejujejo hitrost posameznega prenosa, tak program pa s večkratnimi povezavami na eno datoteko doseže večjo hitrost. Seveda le, ko strežnik omogoča nadaljevanje prekinjene datoteke, saj s to "zvijačo" program doseže hkratno shranjevanje iz različnih delov.
Čeprav so ti programi zelo uporabni, imajo seveda določene omejitve, pogojene s samo tehnologijo. Številni uporabniki ne potrebujejo urejevalnikov za datoteke, saj si jih sami zložijo in shranijo kar v raziskovalcu ali pa uporabljajo okenske nadomestke, kot je npr. Directory Opus. Sodobni brskalniki že v osnovi ali z dodatki podpirajo nadaljevanje prekinjenega prenosa. Najpomembnejša lastnost, hitrejše nalaganje, pa je vezana na to, koliko povezav bo vzpostavil program. Marsikateri strežnik, predvsem tisti z daljšimi datotekami, omejuje število hkratnih povezav na eno. Nekateri servisi, ki omejujejo, koliko lahko snamemo v eni uri (RapidShare, MegaUpload ipd.), poleg omejevanja sočasnih povezav (vsaj za neregistrirane uporabnike) omejujejo tudi možnost nadaljevanje prekinjene datoteke. Ob prekinitvi tako ne nadaljujejo tam, kjer smo ostali. Žal vse več takih servisov oz. strežnikov, ki gostijo dolge datoteke, uporablja te omejitve, ki jim tudi tovrstna orodja ne morejo do živega. No, kljub omejitvam pri uporabi so ti programi v "normalnih" okoliščinah še vedno velik pripomoček, tako pri centraliziranem shranjevanju datotek iz različnih brskalnikov kot tudi za pospeševanje prenosov tam, kjer jim je seveda to dovoljeno. Koristni so tudi pri avtomatizaciji opravil, saj takrat, ko ne moremo na ftp ali http strežnik, samodejno poskušajo, dokler jim ne uspe (ali pa prej obupajo). Posebno koristni so za uporabnike z modemskim dostopom, saj se lahko prek telefona povežejo z internetom ob najbolj norih nočnih urah, ko je impulz praviloma cenejši.
V številne te programe so vgrajene še druge možnosti, kot je zajemanje celih spletnih strani, t. i. pajki (Site Grabber), čemur so sicer namenjeni posebni programi. Nekateri gredo tako daleč, da vanje vgradijo celo datotečni upravljavec. Tako se lahko sprehajamo po mapah v ftp strežnikih. Avtorji se seveda ne dajo in vgrajujejo vedno nove funkcije, kot je, denimo, protivirusni pregled. Posebna težava so pretočne datoteke, saj jih ne moremo shraniti na disk, zato programi, ki jih lahko zajemajo, predstavljajo nekaj več kot klasični pospeševalec prenosa.
Omenimo le, da je treba biti previden, saj namestitev nekaterih takih programov lahko namesti še vohunsko opremo (spyware). Preizkušeni trije je niso imeli, če ne štejemo prikazovanja oglasov pri FlashGet. Pa naj bo dovolj teorije, čas je, da si ogledamo tri priljubljene pospeševalnike.
FlashGet
FlashGet je nekoliko nenavaden program. Stane 30 dolarjev, neregistriran pa prikazuje reklamne oglase. Vse lepo in prav, a na enem računalniku prikaže oglase, na drugem pa se obnaša, kot da je registriran. Na forumih pa je zaslediti namige, da je najnovejša različica 1.71 postala brezplačna, čeprav uradnega obvestila o tem ni. Kakorkoli, v zakupu imejmo, da lahko program vsaj občasno deluje, kot da je brezplačen in brez oglasov.
Namestitev FlashGet kot samostojnega programa je preprosta, nekaj dela pa je treba, da ga vklopimo v brskalnik Opero ali Firefox. Za slednjega je na voljo poseben modul, Opero pa je treba nastaviti napol ročno. Najlaže je lastnikom Internet Explorerja, ki se jim namesti posebna orodna vrstica, prek katere se upravlja FlashGet. Nastavitev omogoča tudi nadzorovanje odložišča (clipboard). Ko nanj preslikamo spletno povezavo do datoteke, se odpre FlashGet.
Grafični vmesnik je všečen in pregleden. Razdeljen je na tri dele: na levi je urejevalnik prispetih datotek, desno prostor za seznam datotek, ki jih shranjuje, in pa grafični in tekstovni prikazovalnik vsakega prenosa posebej. Če želimo, je na spletni strani ducate novih ovojev (skins), s katerimi popestrimo vmesnik.
FlashGet se dobro spopada tako z hitrostjo nalaganja kot z arhiviranjem datotek. Hitrost je dodatno pospešena z večkratnimi povezavami na eno datoteko; to avtorji poimenujejo Jet. Vsako povezavo in hitrost shranjevanja vidimo tako grafično kot tekstovno. Če uporabljamo klicni dostop, zna program sam poklicati v internet ob določenih urah in zagnati prenos. Avtorji so vgradili poseben podprogram za brskanje po FTP in HTTP datotekah. Škoda le, da ga niso nadgradili, da bi znal zajemati spletne strani, tako pa se naložijo le datoteke, ki jih neposredno kliče določena stran. Brskalnik za FTP je koristno orodje, saj iz enega prenosa hitro vidimo še druge datoteke, ki jih lahko prenesemo. Orodje vključuje tudi priljubljene povezave.
Pri nalaganju strani lahko uporabimo proxy, program pa jih zna poiskati tudi sam prek posebne storitve ShareURL, ki temelji na povezavah, ki so jih uporabniki pripravljeni deliti z drugimi.
Upravljavec datotek je preprost, a učinkovit. Datoteke se samodejno zlagajo po kategorijah, delo pa lahko opravimo tudi sami, izdelamo nove kategorije in pravila, uporabimo zunanji protivirusni program ipd.
Moti le to, da lahko prenašamo največ osem datotek hkrati, kar je avtorjev varnostni mehanizem pred zlorabo, hkrati pa preprečuje tistim s hitrejšimi prenosi, da hitreje zložili datoteke z interneta.
Ni čisto jasno, ali je FlashGet čisto brezplačen ali ne, ima pa vse funkcije, ki so potrebne za dober in hiter prenos.
FlashGet
Kaj: Pospeševalnik in upravitelj prenosov.
Izdeluje: Amaze Software.
Spletni naslov: http://www.amazesoft.com/.
Cena: 30 dolarjev ali različica z oglasi.
Operacijski sistemi: Windows 95-XP.
Za: Uporaba ovojev, številne možnosti.
Proti: Omejitve pri številu hkratnih prenosov.
Free Download Manager 1.9
Prvo, kar opazimo, je zelo podoben grafični vmesnik, kot ga ima FlashGet. Tudi tu je zaslon razdeljen na tri pomensko enakovredne dele. Opazimo ikone, ki so v duhu Windows XP, in zavihke, s katerimi menjavamo način dela. Integracija v brskalnike je samodejna, s tem da ima največ možnosti spet Internet Explorer. Pri Operi in Firefoxu ni mogoče ročno nastaviti, katere datoteke naj odpira prek Free Download Managerja. Z Opero 8.51 nam samodejno nalaganje ni delovalo. Možno je tudi nadzorovati odložišče, s tem da vse, kar nosi kakršnokoli spletno povezavo, odpre Free Download Manager. FlashGet po drugi strani nadzoruje le povezave do spletnih datotek.
Privzeti način je seveda delo s prenosi datotek. Tudi Free Download Manager omogoča deljenje enega prenosa na več delov, zamrzovanje in nadaljevanje ter hkratno nalaganje več datotek. Vse te parametre lahko sami nastavimo, opazimo pa, da ni omejitev, kot so pri FlashGet. Če imamo dovolj hitro povezavo, lahko "vlečemo" iz interneta tudi stotine datotek hkrati, s tem da vsako vleče desetkrat. Dobrodošla možnost je ogled filmskih datotek, preden se konča prenos.
Drugi zavihek je namenjen časovnemu nastavljanju z vsemi informacijami, od kdaj, do kdaj, koliko časa in kako hitro naj poteka prenos. Naslednja možnost je brskalnik po http in ftp mapah, s katerimi smo imeli nekaj težav, saj so se nam občasno prikazale mape z zelo čudnimi znaki, a to ni motilo pri brskanju.
Urejevalnik strežnikov shranjuje priljubljene povezave z vsemi nastavitvami, ki sodijo zraven (uporabniško ime in geslo, število prenosov, način povezave ipd.), zadnja možnost pa je pajek (HTML Spider), s katerim zajemamo celotne spletne strani. Vtipkamo spletni naslov, pajek pa se sprehodi po vseh povezavah in shrani vse strani, ki jih najde. Seveda nastavimo, kakšno vrsto strani naj shranjuje, globino map, do katere naj deluje, uporabniško ime in geslo, če sta potrebna, ipd. Omeniti pa velja, da ta modul ne dosega možnosti, ki jih ponujajo samostojni programi za zajemanje spletnih mest.
Free Download Manager je hkrati tudi organizator prenesenih datotek, razdeli jih po tipu ali pa jih zlagamo ročno.
Free Download Manager ima vse potrebno za hitre in uspešne prenose iz interneta. Hkrati lahko shranjuje različne dele ene datoteke in neomejeno število datotek.
Free Download Manager 1.9
Kaj: Pospeševalnik in upravitelj prenosov.
Izdeluje: FreeDownloadManager.ORG.
Spletni naslov: http://www.freedownloadmanager.org.
Cena: Brezplačen.
Operacijski sistemi: Windows 95-XP.
Za: Zavihki za način dela, številne možnosti, samodejna vgradnja v brskalnike.
Proti: Samodejno zaznavanje ne deluje z zadnjo različico Opere, napake v brskalniku po http mapah, ni slovenščine.
Download Studio 3.0
Tretji program, ki smo ga izbrali za preizkus, je Download Studio, ki je tudi eden izmed dražjih skupnih programov. Že uvodni menu nam daje slutiti, da se v njem skriva nekaj več. Seznam hitrih opravil sega od prenašanja ene in zajemanja več datotek do shranjevanja pretočnih datotek, novic RSS, blogov in uporabe pajkov na spletnem mestu.
Namesto čarovnikov lahko uporabimo neposredno vgrajena orodja. Prenos posamezne datoteke deluje in je videti podobno kot pri vseh omenjenih programih. Na voljo so vse možnosti, kot je deljenje datotek, zamrzovanje in nadaljevanje prenosov ipd. Poleg standardnih protokolov sta podprta še MMS in RTSP.
Program lahko najde seznam datotek s spletnega mesta (ponavadi so oštevilčene) in prenese kar vse. To mnogokrat pride prav v galerijah slik. Zajemanje kompletnih spletnih mest ob pomoči pajka ima kar precej možnosti, vgrajen pa je tudi brskalnik spletnih strani, s katerim si jih lahko takoj ogledamo (verjetno gre za modul Internet Explorerja, ki se pač odpira neposredno v programu, a je kljub temu praktičen). Avtorji so vgradili celo nekakšen raziskovalec za brskanje po krajevnih diskih, ki hkrati rabi tudi kot organizator prenesenih datotek. Za razliko od okenskega raziskovalca omogoča prikaz majhnih sličic (thumbnails) več kot 150 različnih zapisov, ki jih zna tudi prikazati.
Napredne možnosti, ki jih prejšnja programa nimata, pa obsegajo zajemanje pretočnih avdio in video datotek, denimo filmov v ASF, WMV, WMA, ASX in podobnih zapisih. Njihova lastnost je, da jih lahko v spletu poslušamo in gledamo, ne moremo pa jih shraniti, ker niso v obliki klasičnih datotek. Download Studio njihovo zajemanje omogoča tudi tedaj, ko so prave pretočne datoteke skrite za metadatotekami (WAX, WVX, ASX). Enako velja za filme, ki se odpirajo v oknu brskalnika; tudi te zna Download Studio shraniti. Pred programom niso "varni" niti Flash filmi in novice RSS.
Nenavadna možnost, ki pa pomaga pri shranjevanju skritih datotek, je tudi vohljač (sniffer). Ta prikaže vse spletne naslove, ki so na straneh. S to možnostjo odkrijemo še tako skrite spletne povezave na datoteke, saj se zajezi celoten pretok podatkov po omrežni kartici.
Najlepše omenjamo na koncu. Download Studio se resnično dobro integrira v vse sodobne brskalnike, saj ima za vsakega posebej vgrajene nastavitve, ki jih z enim (ali dvema) klikoma namestimo v brskalnik, ki ga uporabljamo. Enako odlično se integrira tudi v odložišče, saj sami določimo, na katere končnice pri kopiranju spletnih povezav bo "trznil".
Download Manager 3 je zares popoln. Začetnik bi se z lahkoto izgubil v njem, če ne bi bilo priloženih čarovnikov. Tako pa na koncu zmoti le pomanjkanje slovenščine, nekaj drobnarij in cena, saj je 40 dolarjev že na meji tistega, kar se nam zdi poceni.
Download Studio preseneti že z uvodnim zaslonom, ki ponudi množico čarovnikov za vse vrste opravil. Možnosti je res veliko, zato je tak pristop skoraj nujen.
Download Studio 3.0
Kaj: Pospeševalnik in upravitelj prenosov.
Izdeluje: FreeDownloadManager.ORG.
Spletni naslov: http://www.conceiva.com.
Cena: 40 dolarjev.
Operacijski sistemi: Windows 98SE-XP.
Za: Zajemanje pretočnih datotek, zelo veliko možnosti, dobra vgradnja v brskalnike in odložišče.
Proti: Cena, ni ogleda filmskih datotek, ne išče zrcalnih strežnikov, ni slovenščine.
Za konec
Kolikor denarja, toliko glasbe. Download Studio 3 gotovo ponuja največ možnosti, ki presegajo klasično pospeševanje prenosa, a je daleč od tega, da bi bil brezplačen. Po drugi strani pa tudi brezplačne rešitve ponujajo številne možnosti uporabe in niso niti približno slabe. Naša izbira bo seveda odvisna od tega, kaj potrebujemo.