Pošta na dlani
Elektronska pošta je postala, podobno kot telefonski klici, del vsakdana. In ker je danes najpomembnejša dosegljivost v vsakem trenutku, smo tokrat vzeli pod drobnogled programe za elektronsko pošto na mobilnih telefonih. Žal večina še zdaleč ne dosega zmogljivosti različic, namenjenih osebnim računalnikom, a razvoj v zadnjem času s potisno pošto dobiva nov zagon.
Podobno kot spletni brskalniki so tudi programi za spletno pošto na mobilnih telefonih nastali kmalu po tem, ko je bilo naprave mogoče povezati v svetovni splet. A ti programi so na začetku ponujali bore malo. Zato nas je zanimalo, kaj nam ponujajo zdaj.
Večina uporabnikov danes doseže svojo pošto prek protokola POP3 (Post Office Protocol). V tem primeru se odjemalec poveže na strežnik, od tega pa nato prejme seznam pošte in v primeru nove pošte to prenese k sebi. Odjemalec je torej na strežnik povezan le kratek čas, lahko pa nastavimo periodično povezovanje v časovnih intervalih. Nekoliko boljšo rešitev je ponudil protokol IMAP (Internet Message Access Protocol). Ta omogoča delovanje pri stalni povezavi. To pomeni, da je odjemalec ves čas povezan s strežnikom in tako dobiva informacije v realnem času. Kljub številnim prednostim pa ima ta protokol tudi slabosti, predvsem pri prejemanju celotnih sporočil. Pri obeh protokolih se ustvari kar nekaj nepotrebnega prometa, ki pa v jeziku mobilne telefonije pomeni denar. Zato se je kmalu porodila zamisel, da bi bilo bolje, ko bi strežnik v primeru novega sporočila o tem obvestil odjemalca, ta pa bi nato na željo uporabnika pošto v celoti prejel ali jo pustil v strežniku. Problem te rešitve pa je, da mora strežnik vedno poznati uporabnikov naslov, a je to v primeru osebnih računalnikov večinoma nemogoče iz več razlogov. Med pomembnejšimi sta predvsem dinamični naslovi IP in več računalnikov na istem naslovu (usmerjevalniki NAT). Nič od tega ne predstavlja ovir pri mobilnih telefonih. Zato se je lahko začel razvoj tako imenovane potisne pošte. Med pomembnejšimi igralci na tem delu trga je vsekakor podjetje RIM s svojimi Blackberryji. A vzoru sledijo tudi drugi, večina uporablja Microsoftov strežnik Exchange, nekateri pa razvijajo/ponujajo povsem svoje rešitve. Naš Mobitel, recimo, ponuja kupljeno rešitev Integral. Največji razvoj na področju elektronske pošte trenutno poteka prav v smeri potisne pošte, zato je upravičeno kmalu pričakovati podobne rešitve pri večini izdelovalcev mobilnih telefonov. V spletu je mogoče najti tudi kar nekaj podjetij, ki tržijo storitev potisne pošte, in sicer tako, da vam pošto z vaših računov dostavljajo na mobilni telefon.
Gmail na Javi
Uporabniki Googlove pošte so lahko do svojih predalov že skorajda od nastanka te pošte prišli tudi prek mobilnih telefonov, brez uporabe odjemalcev za POP3 ali IMAP. To je bilo (in je še vedno) možno prek posebne Gmail strani na naslovu http://m.gmail.com. A pred dobrim letom so v Googlu poskrbeli za še boljšo rešitev, svojim uporabnikom so namreč ponudili brezplačen javanski program, ki ni nič drugega kot preprost odjemalec za elektronsko pošto, prirejen posebej za Gpošto.
In kaj loči ta program od običajnega odjemalca, priloženega vsakemu sodobnemu telefonu? Predvsem se lahko program pohvali s preprostim, a kljub temu simpatičnim, tipično googlovsko modro-belim vmesnikom ter uporabnimi dodatnimi zmožnostmi. Po vpisu uporabniškega imena in gesla se poveže na strežnik in nam prikaže novo pošto. V Googlu so namenili posebno pozornost zmanjšanju količine podatkov, ki se mora pretočiti ob takem povezovanju. To zna razveseliti predvsem tiste, ki pogosto pregledujejo svoje poštne predale. Žal odjemalec sporočila prikazuje le v običajni besedilni obliki in ne v obliki HTML, a zna zato presenetljivo odpreti pripete slike, datoteke programa Word ter Adobove datoteke PDF. Pomembna prednost v primerjavi z drugimi odjemalci je tudi to, da se vse dogaja neposredno v strežniku. V praksi to pomeni, da se sporočilo ob brisanju tudi zares izbriše in da se vsa naša poslana sporočila shranjujejo v predal s poslanimi sporočili, torej lahko do njih pridemo tudi od drugod. Dodatne zmožnosti, ki nam jih ponudi Googlov program, so možnost označevanja sporočil z zvezdicami, premikanja sporočil med mapami, arhiviranje pošte ter urejanje stikov. Da pa bo delo s pošto potekalo kar najhitreje, so pri izdelovalcu vsako menujsko možnost opremili z bližnjico na tipkovnici.
Velja omeniti, da program še vedno razvijajo, pogrešali smo, denimo, možnost shranjevanja osnutkov. Zaenkrat lahko shranimo le sporočilo, ki ga trenutno pišemo, in ga dokončamo pozneje. Podprti so vsi novejši telefoni, ki imajo naloženo javo, v internetu pa se najde tudi kar nekaj nasvetov o tem, kako program namestiti v naprave s sistemom Windows Mobile. Do programa najlaže pridete tako, da v brskalnik telefona vtipkate naslov gmail.com/app.
Pogled na mapo z dohodnimi sporočili
Gmail Mobile ponuja tudi ogled nekaterih priponk.
Na menuju najdemo vse znane možnosti iz spletnega Gmaila, vsaka ima svojo bližnjico.
Sporočil v jeziku HTML ne prikazuje, prikaže jih kot preprosto besedilo.
Kaj in kako?
Želeli smo čim bolje pregledati trg pametnih telefonov, zato smo preizkusili vse trenutno najbolj priljubljene operacijske sisteme (Blackberry OS, Symbian, Windows Mobile 6, Apple iPhone).
Pri tokratnem preizkusu smo se osredotočili na privzete programe za spletno pošto, ki so na voljo na mobilnih telefonih, saj je ponudba programov drugih izdelovalcev za različne operacijske sisteme zelo različna. Prav tako večina uporabnikov ne uporablja programov drugih izdelovalcev, saj ti ne ponujajo skorajda nobenih dodatnih zmožnosti. Ogledali smo si protokole, ki jih ponuja posamezen program, možne nastavitve, delo z različnimi priponkami (brez dodatnih namestitev programov) in kot enega pomembnejših delov sposobnost prikaza sporočil v obliki HTML. V ta namen smo ustvarili povsem preprosto pošto, ki je vsebovala naš logotip, povezavo na našo spletno stran, sliko s povezavo ter nekaj različno oblikovanega besedila, ločeno pa smo pošiljali še sporočila z različnimi priponkami.
Na telefon smo si poslali tako sporočilo v formatu HTML. Le redki telefoni so ga bolj ali manj pravilno prikazali.
Blackberry OS
Blackberry 8800
Podjetje RIM je v liniji izdelkov Blackberry že od samega začetka poudarjalo predvsem njihovo uporabnost pri upravljanju elektronske pošte. Njihova posebnost je potisna pošta, ki jo dostavlja poseben strežnik Blackberry. Za zasebne uporabnike je ponudnik tega strežnika kar mobilni operater, ki poskrbi, da strežnik pošto (prek protokola POP3, IMAP ali celo OWA - Outlook Web Access) pobira iz našega strežnika in jo potiska na naš Blackberry. Poslovni uporabniki si lahko svoj strežnik (Blackberry Enterprise Server) postavijo v svojem podjetju in ga povežejo z Microsoft Exchange ali Lotus Notes. V tem primeru imajo na napravi dostop tudi do koledarjev, imenikov in vseh poštnih (pod)map (in ne samo do Inboxa kot sicer).
Najprej smo preverili način vnosa novega računa POP3 ali IMAP. Ta je sila preprost, saj lahko poštni račun dodamo tako na sami napravi kot tudi prek posebne spletne strani našega operaterja. Vsak elektronski naslov dobi na napravi ločeno mapo za dohodno pošto, naenkrat pa lahko imamo do deset različnih naslovov. To mora zadostovati tudi najzahtevnejšim uporabnikom. V nasprotju z drugimi telefoni Blackberry nima možnosti samodejnih nastavitev za spletne račune, kot so Gmail, Yahoo in podobni. Nekaj minut po tem, ko uredimo nastavitve, že začnemo prejemati novo pošto neposredno na telefon. Velja omeniti, da se je na našem preizkusu izkazala trditev, ki že nekaj časa kroži po internetu, da dobimo z naših računov Gmail obvestilo o prejetem sporočilu veliko hitreje kakor z drugih računov, večinoma pa so obvestila prispela v roku nekaj minut po pošiljanju.
Posebnost Blackberryjev je, da vsa sporočila pretvorijo v preprosta besedilna, torej ne podpirajo jezika HTML in oblikovanja. Vsebino, kot na primer slike, pa nam podajo v priponki (primer na sliki). Čeprav so pri izdelovalcu dolgo zagovarjali tak način prikaza sporočil, saj se tako izognemo marsikateremu nezaželenemu sporočilu, so v prihajajočih modelih pred kratkim napovedali podporo jeziku HTML. Prav tako bodo v prihodnosti naprave podpirale urejanje Wordovih in Excelovih datotek, kar zaenkrat še ni mogoče.
Pri pisanju sporočil smo omejeni na preprost besedilni način, pri katerem ne moremo spreminjati niti barve niti velikosti pisave. Nam pa naprava pomaga pri vnosu prejemnikovega naslova, saj po vnosu prvih črk samodejno poda možnosti iz imenika, ki pa jih ne išče po polju elektronski naslov, temveč ime, priimek ali podjetje. Pri povezavi na strežnik podjetja (Enterprise server) zna naslovnike pobrati tudi iz skupinskega imenika. Lahko si nastavimo samodejni podpis.
Velika prednost Blackberryjev v primerjavi s konkurenco je pametno delo s pripetimi datotekami, za kar poskrbi strežnik. Pripete datoteke se namreč ne prenesejo v celoti, temveč po kosih, po potrebi. Denimo pri Excelovi datoteki - ko odpremo priponko, napravica prenese le toliko vrstic, kolikor je lahko naenkrat vidnih na zaslonu. Ko se pomaknemo nekaj vrstic niže, strežnik pošlje nekaj dodatnih vrstic podatkov. Nadvse varčno in zato poceni, še posebej, če to počnemo iz tujine.
Blackberry je torej vsekakor eden boljših pri upravljanju elektronske pošte. To ne preseneča, saj je to ena njegovih osnovnih nalog. Verjetno pa bo dosegel še večjo priljubljenost z dodanimi zmožnostmi v letošnjem letu.
Prikaz sporočil v dohodni mapi
Blackberry namesto slik pusti le ime datoteke, samo datoteko pa nam doda kot priponko.
Podprti protokoli: POP3, IMAP, Blackberry Push.
Za: Potisna pošta, enostavna raba, hitro delovanje, pametno delo s pripetimi datotekami.
Proti: Ni podpore HTML.
Symbian
Nokia N95
Čeprav smo preizkušali le programe, ki so že nameščeni v telefonih, smo pri Nokii N95 naredili izjemo. Za Series 60 je namreč na voljo program Mail4Exchange, ki ga lahko dobimo na Nokiinih poslovnih straneh. Ta sicer ne nadomešča odjemalca, ki je že v telefonu, temveč ga le dopolnjuje z možnostjo potisne pošte.
Vgrajeni Nokiin odjemalec je za nastavitev novega računa preprost. Omogoča uporabo strežnikov POP3 ali IMAP, podobno kot Blackberry pa vsakemu računu dodeli svojo mapo znotraj mape Sporočila. Za dostop do predala s sporočili je tako potrebnih nekaj več pritiskov na tipke kot pri Blackberryju. Žal tudi N95 ne ponuja samodejnih nastavitev za priljubljene spletne račune. To preseneča, saj tako možnost ponujajo cenejši modeli istega izdelovalca. Vse podatke o našem računu je potemtakem treba vpisati ročno, v primeru strežnika POP3 pa lahko nastavimo tudi samodejno preverjanje nove pošte v določenih časovnih razmikih (najmanj trideset minut).
Kako pa se telefon obnese pri prikazovanju prispele pošte? Podobno kot prej omenjeni Blackberry tudi ta telefon prikazuje le preprosto besedilo, brez oblikovanja, barv in dodatnih možnosti jezika HTML. A naprava kljub temu ponuja možnost ogleda sporočila v prvotni, HTML obliki. Vsakemu sporočilu namreč samodejno pripne datoteko, poimenovano Attachment.html, v kateri je naše sporočilo v prvotni obliki. To datoteko lahko odpremo z brskalnikom, ki seveda pravilno prikaže vse elemente jezika HTML. Čudilo pa nas je, da to datoteko ustvari in pripne tudi v primeru pošte, ki je že v prvotni obliki povsem običajno besedilo, brez vsakršnega oblikovanja.
Tudi pri ustvarjanju nove elektronske pošte je, pričakovano, možnosti zelo malo. Tako ne moremo spreminjati oblike črk, njihove velikosti ali barve. Lahko pa ustvarimo svoj podpis, ki se vedno prilepi na konec sporočila.
Z že prej omenjenim programom Mail4Exchange pridobimo možnost potisne pošte, kot je razvidno že iz imena, prek Microsoftovega strežnika Exchange. Tudi ta račun se nam prikaže kot ločena mapa, v katero prejemamo sporočila. Program nam ponuja kar nekaj nastavitev glede prejemanja pošte, s strežnikom pa lahko sinhroniziramo celo opravila, beležke in imenik.
Za konec pa omenimo še posebnost, ki smo jo opazili na Nokiinih telefonih. Večina telefonov namreč ponuja možnost samodejnega dokončevanja naslovov prejemnikov sporočila. Ta možnost pa je pri telefonih finskega izdelovalca nekoliko spremenjena. V polje Za: namreč lahko vpišemo ime ali priimek naslovnika, telefon pa nam šele po pritisku tipke za pošiljanje ponudi možnost izbire med vnosi v imeniku. To se izkaže za nepraktično in nerodno, predvsem če smo se pri imenu nekoliko zatipkali.
Stran s prejeto pošto je na Nokiah nekoliko špartanska.
Tudi N95 namesto slik prikaže le ime datoteke, samo sliko pa pripne sporočilu.
Nokia nam pri vsakem sporočilu (tudi besedilnem) doda datoteko HTML, v kateri je kopija pošte.
Mail4Exchange nam ponudi kar nekaj nastavitev, ki jih lahko prilagodimo svojim potrebam.
Podprti protokoli: POP3, IMAP, ob dodatni namestitvi tudi Exchange.
Za: Možnost uporabe Microsoft Exchange.
Proti: Slaba podpora HTML, slabo samodejno dokončevanje naslova.
Nokia E90
Pomanjšani prenosnik, komunikator Nokia E90, se pri e-poštni rabi obnaša zelo podobno kot prej opisana Nokia N95. Delita si namreč (skoraj) enak operacijski sistem. Tako tudi E90 omogoča uporabo strežnikov POP3 ali IMAP, ob namestitvi Mail4Exchange pa tudi prejemanje pošte prek strežnika Exchange.
Pri pregledovanju pošte velja enako kot pri N95, telefon prikazuje le preprosto besedilo, sporočilo v prvotni obliki pa pripne v priponko kot datoteko HTML. Branje in pisanje novih sporočil pa je vendarle lažje, predvsem zaradi večjega zaslona, ki omogoča prikaz večjega dela sporočila naenkrat, s čimer se poveča preglednost, ter popolne tipkovnice QWERTY, ki omogoča hitrejši vnos besedila. Dodatna možnost, ki jo v N95 ne najdemo, pa je omejitev števila vrstic pri prikazu sporočila.
E90 se izkaže pri delu s priponkami, saj zna že nameščena programska oprema odpreti (ne pa tudi urejati) tako Wordove, Excelove in Powerpoint datoteke kot tudi PDF in ZIP. Preseneča predvsem podpora slednjemu, saj je v večini drugih telefonov ne najdemo.
Pošto je mogoče razporejati po datumu, imenu ali naslovu, ni pa možno ustvarjati novih podmap in pravil za urejanje kot pri namiznih programih.
Tudi temu telefonu štejemo za pomanjkljivost njegov način samodejnega dokončevanja vnosa naslova, ki smo ga opisali pri Nokii N95.
Enako kot N95 tudi E90 slike doda kot priponke.
Besedilo je brez vsakršnega oblikovanja, je pa branje lažje, saj je zaradi večjega zaslona treba manj premikanja.
Podprti protokoli: POP3, IMAP, ob dodatni namestitvi tudi Exchange.
Za: Lažje branje zaradi večjega zaslona, možnost uporabe Microsoft Exchange.
Proti: Slaba podpora HTML, slabo samodejno dokončevanje naslova.
Sony Ericsson P1i
Sony Ericssonov pametni telefon P1i, ki temelji na operacijskem sistemu Symbian OS 9.1 in uporabniškem vmesniku UIQ 3.0, se ponaša z razmeroma dobro podporo elektronski pošti. Omogoča uporabo tako strežnikov POP3 in IMAP kot široko paleto možnosti za potisno pošto. Med drugim podpira storitve, kot so Microsoft Exchange ActiveSync, Blackberry Connect, NokiaIntellisync in še nekaj manj znanih. Velja omeniti, da storitve Exchange in Blackberry ne moremo uporabljati hkrati, prav tako pri uporabi strežnika Exchange 2007 ne delujejo vse zmožnosti. Telefon omogoča samodejne nastavitve pri uporabi bolj priljubljenih spletnih pošt, kot sta na primer Yahoo in Gmail. To pomeni, da mora uporabnik le vpisati uporabniško ime in geslo, za vse drugo pa poskrbi sama naprava. Nastavitev novega računa je tako še preprostejša kot na telefonih Nokia. Podobno kot drugi telefoni pa tudi Sony Ericsson za vsak račun ustvari svojo podmapo v mapi Sporočila.
P1i nima nikakršnih problemov s prikazovanjem prejete pošte. Zelo dobro se odreže pri prikazovanju elementov jezika HTML, slike prilagodi širini zaslona, pravilno prikazuje besedila s hiperpovezavami, prav tako pa omogoča različne sloge in barve pisave. Uporabnik lahko tudi spreminja velikost prikazanega besedila.
Prav tako nam telefon ponuja veliko možnosti pri ustvarjanju novega elektronskega sporočila. Besedilu lahko spreminjamo barvo, velikost in slog. Prav tako omogoča ustvarjanje lastnih podpisov in prilaganje različnih prilog. Podobno kot Nokia se tudi Sony Ericsson odlično odreže pri delu s prejetimi prilogami. Vgrajen je paket QuickOffice, s katerim lahko pregledujemo (urejati tudi tu ne moremo) datoteke programov Word, Excel in Powerpoint. Za pregledovanje Adobovih datotek PDF pa je na voljo program Pdf+.
Tudi pri tem telefonu zaenkrat še pogrešamo možnost razporejanja prejete pošte glede na vnaprej določena pravila, česar smo vajeni iz namiznih različic programov za spletno pošto, dobrodošla pa bi bila tudi novejša različica QuickOffica, ki poleg pregledovanja že omogoča tudi delno urejanje datotek.
Sporočila v mapi za prejeto pošto so lepo prikazana.
P1i nam ustvari podmape za vsak račun posebej.
Telefon zna pravilno prikazati elemente jezika HTML, slike pa prilagodi velikosti zaslona.
Podprti protokoli: POP3, IMAP, Microsoft Exchange ActiveSync, Blackberry Connect, Nokia Intellisync.
Za: Podpora HTML, možnost potisne pošte.
Proti: Nekoliko nerodno oblikovanje novih sporočil.
Windows Mobile 6
Motorola Q9h
Motorolin Q9h poganja Windows Mobile 6, različico Smartphone, ki je namenjena telefonom brez zaslona, občutljivega za dotik. Microsoftov operacijski sistem je znan po tem, da se njegov odjemalec za elektronsko pošto Outlook Mobile ponaša s precej podobnimi zmožnostmi, kot jih imajo Microsoftove namizne različice. Tako ni nič drugače niti v WM6, program za elektronsko pošto namreč podpira tako POP3, IMAP kot tudi potisno pošto prek strežnika Exchange. V spletu pa kar mrgoli alternativnih programov za ta operacijski sistem. Najdemo lahko tudi take, ki podpirajo skorajda vse sisteme potisne pošte.
Telefon zna samodejno prepoznati nastavitve večine ponudnikov spletne pošte, zato pri vnosu teh računov največkrat zadostujeta le uporabniško ime in geslo. Za druge račune pa moramo nastavitve vnesti ročno.
Treba je poudariti, da naprava po privzetih nastavitvah ne prikazuje sporočil v obliki HTML, lahko pa to možnost izberemo v nastavitvah. Telefon je brez težav prikazal vse tipične elemente jezika HTML, tako slike in povezave kot tabele. Širše slike prilagodi širini zaslona. To omogoča večjo preglednost sporočila kot celote. Velikost besedila lahko uporabnik sam spreminja, in sicer lahko izbira med petimi možnostmi, od najmanjše do največje, privzeta je srednja možnost.
Kljub temu da se naprava ponaša z dobrim prikazovanjem sporočil v jeziku HTML, pa razočara pogled na možnosti urejanja novih sporočil. Pri ustvarjanju elektronskega sporočila namreč ne moremo prilagajati oblike, barve in velikosti besedila. Lahko pa sporočilo označimo kot pomembno in mu dodamo svoj podpis.
Upravljanju priponk so v Microsoftu posvetili kar rahlo preveč pozornosti, saj se moramo pri večini datotek prebiti skozi varnostna opozorila o možni nevarnosti. Prav tako so nekatere vrste datotek privzeto blokirane. To pomeni, da jih telefon ne prikaže. Telefon seveda odpre vse standardne Microsoftove vrste datotek, pa tudi Adobov PDF in nekaj drugih. Večino Microsoftovih datotek je možno tudi urejati. Problem predstavljajo zahtevnejše Excelove tabele in nekatere predstavitve Powerpoint. Poudarimo lahko, da se priponke ne prenesejo samodejno, temveč moramo potrditi njihov prenos, nato pa spet zagnati prejemanje pošte. Outlook Mobile je seveda možno preprosto sinhronizirati z odjemalcem na osebnem računalniku. To omogoča tudi usklajevanje stikov in opravil.
Uporabniški vmesnik je preprost, vsak račun se prikaže kot posebna mapa.
Odjemalec prikaže sporočila HTML brez težav, velikost elementov optimizira za prikaz na manjšem zaslonu.
Podprti protokoli: POP3, IMAP, Microsoft Exchange.
Za: Podpora strežniku Exchange, dober prikaz sporočil v jeziku HTML.
Proti: Ni možno oblikovati besedila odhodnih sporočil, pretirana varnost pri odpiranju priponk.
HTC Touch Dual
HTCjev konkurent Applovemu iPhonu (no, recimo) poganja operacijski sistem Windows Mobile 6, različico Professional. To pomeni, da enako kot prej opisana Motorola uporablja za odjemalca elektronske pošte Microsoftov Outlook Mobile.
Ker si s prej opisanim mobilnim telefonom delita program za elektronsko pošto, je razlik med telefonoma pri tem delu malo. Tudi Touch ponuja povezavo s strežniki POP3, IMAP in Microsoft Exchange, ponuja pa tudi potisno pošto prek Microsoft Outlooka. Nastavitev računa za elektronsko pošto je preprosta, za priljubljene spletne ponudnike nam nastavitve priskrbi kar sama naprava.
Touch zmore prikazovati sporočila v jeziku HTML (privzeto je tudi tokrat prikazovanje v preprostem besedilnem načinu). Ta so zaradi pokončnega položaja zaslona še nekoliko bolj pregledna kot pri Motoroli. Prav tako je preglednejši sam menu in prikaz sporočil v dohodni mapi.
Zaradi zaslona, občutljivega za dotik, je pregledovanje pošte še hitrejše in enostavnejše, žal pa tudi tu ni na voljo prav veliko možnosti za oblikovanje novega sporočila. Vnos besedila je mogoč prek tipkovnice ali z navidezno tipkovnico na zaslonu. Pri delu s priponkami se tudi Touch zelo izkaže, poleg Microsoftovih datotek in datotek PDF pa je zmožen odpreti tudi stisnjene datoteke zip. Kot pri Motoroli se tudi tu zaradi zmanjševanja količine prenesenih podatkov priponke ne prenesejo samodejno, temveč šele na našo zahtevo. Nastavimo lahko tudi, ali naj se sporočila prenesejo v celoti ali le deloma. To je priporočljivo v primeru, da si le manjši del prispelih sporočil želimo ogledati na telefonu.
Žal HTC na tem področju ni dodal nič svojega, saj je že Microsoftov program dovolj zmogljiv, a kljub vsemu pogrešamo nekatere zmožnosti, na primer večjo možnost urejanja besedila. A ker se je podpora jeziku HTML v elektronski pošti pojavila šele v zadnjih izdajah Windows Mobile, je upravičeno kmalu pričakovati tudi izboljšave v to smer.
Prikaz dohodne pošte je pregleden in ponuja dovolj informacij.
Outlook Mobile na Touch Dualu zadovoljivo prikaže sporočila v jeziku HTML.
Podprti protokoli: POP3, IMAP, Microsoft Exchange.
Za: Potisna pošta, prikaz sporočil v jeziku HTML.
Proti: Malo možnosti oblikovanja nove pošte.
Apple
Apple iPhone
Applov iPhone nam ponuja dostop POP3 in IMAP, najlaže pa je nastavljiv za delo s spletnimi storitvami Yahoo, Gmail, .Mac in AOL. Pri katerikoli od teh izbir je dovolj, da vpišemo svoje uporabniško ime in geslo, naprava pa sama poskrbi za nastavitve. Omogoča pa nam, poleg elektronske pošte, tudi dodatne možnosti. Za uporabo drugih računov moramo nastavitve vpisati ročno. Uspešnica lanskega leta pa žal ne ponuja potisne pošte. Napovedana je sicer podpora Yahoojevi IMAP potisni pošti, a še ni ugledala luči sveta.
Applov iPhone je bil eden prvih telefonov, ki je ponujal prikaz elektronske pošte, napisane v jeziku HTML. Prikaz je daleč najboljši na mobilnih telefonih, saj prikaže prav vse elemente pravilno, podobno kot Outlook Mobile pa prilagodi velikost slik širini zaslona. Naprava prav tako nima večjih težav s priponkami, med drugim ji uspe prikazati datoteke PDF in datoteke programov Word in Excel. Žal pogrešamo podporo stisnjenim datotekam ZIP in predstavitvam v Powerpointu.
Pri ustvarjanju novega sporočila je iPhone vsaj na prvi pogled med najboljšimi, če ne najboljši. Ponuja nam možnost oblikovanja besedila, spreminjanja velikosti in barve pisave ter ustvarjanja podpisov. Morda se ne zdi veliko, a ta nabor je večji od tistih na preostalih telefonih, saj na večini ne moremo spreminjati niti velikosti pisave. Prav tako podpira možnost samodejnega dokončevanja prejemnikovega naslova, ki pa je rahlo slabša od tiste, ki jo ponuja Blackberry. Poudariti pa velja, da pri ustvarjanju novega sporočila nimamo možnosti pripenjanja datotek. Kljub temu lahko nekatere datoteke pošljemo prek elektronske pošte, tako da gremo do izbrane datoteke, npr. slike, in izberemo Email Photo.
Telefonu pa kljub temu manjka nekaj zaželenih zmožnosti, na primer razporeditev prejete pošte po pošiljatelju ali velikosti, ne le po času, možnost izbrisa več sporočil naenkrat ter možnost pošiljanja slepih kopij. Po drugi strani pa je delo s telefonom nadvse dobro odzivno in mehko. To smo sicer pogrešali pri skoraj vseh drugih preizkušenih modelih.
Tako je videti osnovna stran v poštnem programu.
Znan Applov vmesnik, ki nas opozarja na novi elektronski sporočili.
Prikaz sporočila v jeziku HTML
Podprti protokoli: POP3, IMAP.
Za: Dobra podpora spletni pošti, zelo mehko delovanje, prikaz sporočil v jeziku HTML.
Proti: Brišemo lahko le vsako sporočilo posebej, ne podpira potisne pošte.
Med pomembnejšimi igralci na področju potisne pošte je vsekakor podjetje RIM s svojimi Blackberryji. A vzoru sledijo tudi drugi, večina uporablja Microsoftov strežnik Exchange, nekateri pa razvijajo/ponujajo povsem svoje rešitve. Naš Mobitel, recimo, ponuja kupljeno rešitev Integral.
Velika prednost Blackberryjev v primerjavi s konkurenco je pametno delo s pripetimi datotekami, za kar poskrbi strežnik. Pripete datoteke se namreč ne prenesejo v celoti, temveč po kosih, po potrebi.
Tudi Nokiini telefoni S60 prikazujejo le preprosto poštno besedilo. A kljub temu ponujajo tudi možnost ogleda sporočila v prvotni, HTML obliki. Vsakemu sporočilu namreč samodejno pripnejo datoteko, poimenovano Attachment.html, v kateri je naše sporočilo v prvotni obliki.
S prikazovanjem prejete pošte nima P1i nobenih težav. Zelo dobro se odreže pri prikazovanju elementov jezika HTML, slike prilagodi širini zaslona, pravilno prikazuje besedila s hiperpovezavami, prav tako omogoča različne sloge in barve pisave. Uporabnik lahko tudi spreminja velikost prikazanega besedila.
Windows Mobile privzeto ne prikazuje sporočil v obliki HTML, lahko pa to možnost izberemo v nastavitvah. Brez težav je telefon prikazal vse tipične elemente jezika HTML, tako slike in povezave kot tabele. Širše slike prilagodi širini zaslona,
Applov iPhone je bil eden prvih telefonov, ki je ponujal prikaz elektronske pošte, napisane v jeziku HTML. Prikaz te pošte je daleč najboljši na mobilnih telefonih, saj prikaže prav vse elemente pravilno.