Povej mi, kaj imaš na telefonu in ...
Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
Prehitevamo?
Kot nakazuje naša mini anketa v spodnjem prispevku MonitorTV in kot je zelo konkretno zapisal kolega urednik na naslednji strani - tehnično napredni uporabniki, za kakršne se imamo tudi sami, morda, vsaj nekoliko, prehitevamo. Da, večina uporabnikov od telefonov danes pričakuje telefoniranje, smsje, včasih fotografiranje, najnaprednejši pa morda tudi že koledar. Pa vendar, menimo, da bo sčasoma drugače in da smo "napredneži" le znanilci prihodnosti. Ne nazadnje - ni še dolgo tega, kar večina tudi fotoaparatov in koledarja še ni uporabljala ...
Danes se zdi, kot da z mobilnimi telefoni živimo že od nekdaj, toda nekaj brskanja po spletu pokaže, da smo prve telefone GSM v Sloveniji dobili šele leta 1996. Bili so veliki in nerodni (pa vendar manj od predhodnikov, telefonov po analognem standardu NMT), a smo z njimi lahko telefonirali in pošiljali kratka sporočila, SMS. Danes, 16 let pozneje, so telefoni komajda še podobni telefonom in bi jih bilo bolj pošteno imenovati žepni računalniki. Pa vendar, najpogosteje uporabljena storitev povprečnega uporabnika je še vedno telefoniranje in pošiljanje sporočil SMS. Kljub temu povprečje ne kaže vedno popolnoma prave slike, poleg tega se slednja v zadnjem času drastično spreminja.
Z nastopom Applovega iPhona (pred vsega petimi leti!) se je svet mobilne telefonije postavil na glavo. Naprava, iz katere so se konkurenti norčevali (nima tipkovnice!, stane 500 dolarjev!), je zakoličila ključno prednost telefonov, ki jim pravimo "pametni" - zelo enostavno je omogočila namestitev množice dodatnih programov. Nekaj podobnega so sicer omogočali že Nokiini telefoni, vendar je Applu to veliko bolje uspelo. S telefoni lahko odtlej počnemo bolj ali manj vse, kar lahko počnemo z osebnimi računalniki. Z nekaj omejitvami, kar zadeva velikost zaslona in hitrost vgrajene strojne opreme in prednosti, ki jih prinaša mobilnost. Povrh je v pametne telefone vgrajena množica najrazličnejših tipal in sprejemnikov, zato jih lahko uporabljamo na načine, ki si jih včasih nismo mogli niti predstavljati. Nadomeščajo lahko sprejemnik GPS (celo avtomobilski navigator), magnetni kompas in, kar je videti odlično, kombinacijo obojega. V povezavi z zemljevidi lahko tak telefon postane nepogrešljiv tako v urbanem naselju kot v naravi. Z ustreznimi programi lahko te zmogljivosti povežemo z avtobusnimi in vlakovnimi voznimi redi, kar je odlično izkoriščeno predvsem v velikih svetovnih mestih, kjer si lahko v živo ogledamo tudi zasedenost prog in cest. Če k temu dodamo še fotoaparat, ki ga ima danes že prav vsak telefon, hitro zavijemo na področje nadgrajene resničnosti in še kam.
Zapisano sodi med najnaprednejše načine rabe, pa vendar, telefone lahko danes uporabljamo tudi za precej bolj preprosta opravila - za urejanje zapiskov, kot koledar, ne nazadnje tudi kot fotoaparat. Možnosti je tako zelo veliko, da v vsaki številki Monitorja že dalj časa predstavljamo 32 novih programov za pametne telefone Android in iPhone, pa ni videti, da nam bo kaj kmalu zmanjkalo idej. Hej, zgoraj podpisani ima na svojem telefonu nameščenih kar 169 aplikacij!
No, tokrat smo se raznolikosti lotili drugače - o načinih uporabe smo pobarali 10 sodelavcev. Takih, ki imajo le telefon, in takih, ki uporabljajo tudi tablice. Kaj z njimi počnejo, katere programe uporabljajo, kaj se jim pri telefonih in tablicah zdi najbolj uporabno.
Kaj uporablja večina?
Za tokratno številko Monitorja smo posneli video prispevek MonitorTV, ki se dotika tudi tematike, o kateri pišemo na teh straneh - za kaj ljudje v resnici uporabljajo svoje telefone. Rezultati so zanimivi:
Grega Repovž, urednik Mladine: Telefon je... telefon
Ne bom se vtikal v poimenovanje pametni telefoni. Ne bom se vtikal v razsežnosti tehnologije. Ne bom pisal o uporabniški izkušnji, ker je to besedna zveza, ki me spravlja v grozo. Če bi me po kosilu v gostilni vprašali, kakšna je bila moja uporabniška izkušnja, bi natakarju vrgel krožnik v glavo. (Seveda tega ne bi naredil, ker sem vljuden in prijazen človek. Mah, tudi zato ne - ampak zgolj zato, ker je res butasto ljudem metati krožnike v glavo.)
Resnica je, da poskušam ugotoviti, za kaj res uporabljam telefon (poleg tega seveda, za kar naj bi ta zadeva bila). Veliko telefonarim. Ker sem varčen (tole sem se malo zlagal vam, bralci, malo pa sebi), pošiljam tudi veliko smsjev. In ker ne vem, da je to, če si ne urediš paketov, drag špas, me to pošiljanje smsjev veliko stane. Tako je z varčevanjem itak, kajne? Mmsjev ne pošiljam. Ne, narobe sem povedal. Mmsje pošiljam, moj telefon jih ne. Razen na servisih in ob tistih, ki bi mi to znali popraviti. Uporabljam tri vremenske aplikacije. Če na prvi vreme ni dobro, grem na drugo in, če se tudi tam ne poštima, še na tretjo. Ta možnost izbire se mi zdi res izjemna.
Uporabljam tudi aplikacijo Jamieja Oliverja 20 minutes meals. Uporabljam jo le zato, da drugim kažem, poglej, kako izredna aplikacija. Seveda pa nisem tak kreten, da bi s telefona prebiral recepte. Raje imam telefon ob ponvi, kjer se nekaj (že kaj) peče, in potem je še tri dni zaslon masten. Ampak telefon imam ves čas ob sebi, ker lahko kaj zamudim. Nič pomembnega, ampak to pač štejem med dodatne stranske učinke te odvisnosti. No, Oliverjeva aplikacija je res uporabna.
Med boljše uporabe štejem fotografiranje. Tako imam polno čudnih fotografij, tako kot drugi se prepričujem, da so super, čeprav so pretežno zmazki, moj kanon pa doma pridno nabira prah. Ni pa poškodovan. O butastih videoposnetkih ne bom izgubljal besed. Odlično je tudi, da imam muziko na telefonu. Seveda je nikoli ne poslušam s telefona, ampak z ipoda.
Če nismo zadovoljni z vremensko napovedjo v enem programu pač preverimo še v drugem.
Za vse drugo pa je telefon res odličen in pameten. Odlično ga je imeti s sabo v hribih, če bi se nekoč izgubil, kajne. V tej grapi sem! Odlično zamoti sitne otroke (seveda moji otroci niso nikoli sitni, gre za druge otroke, za tiste druge, za sosednjimi mizami v lokalih, ki jim potem dajem svoj telefon, da ne jočejo in očetom govorijo, da jim je dolgčas). Super je tudi alarm. Zelo huda tehnološka rešitev.
Spoštovani urednik (tako te naslavljam samo zaradi bralcev, drugače si zame Matjaž, ki sedi za dvema stenama stran in včasih pleza v sosednji smeri), si res prepričan, da imam jaz primerno uporabniško izkušnjo?
Matjaž Horvat: Ko si enkrat priklenjen...
Moj prvi pametni telefon je bil iPhone 3G, pred tem sem uporabljal poceni Nokie. Kljub temu da je bil za telefon drag kot žafran, nakupa nisem nikoli obžaloval. Mnoga opravila sem preselil z računalnika na telefon, zato nanj ne gledam kot na drag telefon, temveč kot na poceni računalnik. Letos poleti bo star štiri leta, baterijo je še vedno treba polniti le na dva ali tri dni in skoraj neverjetno je, da je še vedno eden najboljših telefonov na trgu. Moja punca ga z veseljem uporablja in celo prvi mož Nokie se lani v svojem znamenitem pismu zaposlenim ni mogel načuditi nad dejstvom, da Finci po štirih letih nimajo izdelka, ki bi bil vsaj blizu izkušnji prvega iPhona.
Glasbeni program Shazam je v osnovi namenjen prepoznavanju glasbe, ki se vrti v naši okolici, zna pa še marsikaj.
Vsa opravila bi lahko še danes opravil na svojem prvem pametnem telefonu, tudi vse aplikacije bi lahko poganjal na njem, a ga je najnovejša programska oprema za mojo mero potrpljenja preveč upočasnila. Zato sem pred meseci presedlal na iPhone 4s, ki je bistveno hitrejši, ima veliko boljši zaslon in mi je omogočil, da sem v predal pospravil žepni fotoaparat (star manj kot leto dni). Ima tudi Siri, vendar ga ne uporabljam.
Največ posegam po že nameščenih aplikacijah, predvsem po poštnem odjemalcu, brskalniku, koledarju, zapiskih, kameri, zemljevidih, budilki in vremenu. Na prvi strani imam še Twitter in Facebook, Shazaam za prepoznavo predvajane glasbe in Instagram za hitro obdelavo in objavo fotografij. Po pogostosti rabe sledijo domače aplikacije: Odpiralni Časi, pregled porabe Si.info, TV Spored in Talking Tom, ki ga moram ob vsakem obisku pokazati babici. Odličen pripomoček za pregled filmskih kritik in predfilmov je Flixster, za izmenjavo datotek uporabljam Dropbox, novice pa najraje izbrskam in prelistam s Flipboardom.
Vseh aplikacij na telefonu naštejem 46, zato se primem za glavo in za denarnico, ko pomislim na menjavo platforme. Če bi si v prihodnosti zaželel npr. telefon z operacijskim sistemom Android, bi moral vse aplikacije na novo namestiti, nastaviti in plačljive še enkrat plačati. Ter poiskati alternative, če aplikacije za novo platformo ne bi bilo. Takšno stanje koristi velikim igralcem na trgu, ni pa po meri uporabnikov in razvijalcev aplikacij. Možno rešitev vidim v spletnih aplikacijah.
Jure Forstnerič, vodja laboratorija: Telefoniram malo
Pred leti bi si zelo težko predstavljal, kako pomemben se mi bo nekoč zdel pametni telefon, danes pa si ne predstavljam, da bi v žepu nosil karkoli drugega. Je enostavno naprava, od katere sem najbolj odvisen. Marsikdo sicer komentira, da ti pametni telefoni niso več dobri telefoni, a me to še malo ne gane, saj je zame klicanje po pomembnosti vse prej kot na vrhu seznama. Največ uporabljam elektronsko pošto, kjer imam dodane tri naslove, najkoristneje pa se mi zdi dobro iskanje po sporočilih.
Seveda so pomembni tudi vsi drugi programi, ki skrbijo za dnevno organiziranost. Sem spada predvsem koledar (ki je seveda povezan z oblačnim Googlovim koledarjem) in seznam stikov (spet v navezi z Googlom). Za vodenje opravkov pa uporabljam odličen, predvsem pa nadvse preprost program TeuxDeux (izgovarjamo To-Do). Gre sicer za aplikacijo, ki deluje v navezi s spletno stranjo istega imena.
Enostaven program Teux-Deux se sinhronizira s spletno stranjo enakega imena, gre za pregleden seznam opravil.
Uporabljam še nekaj koristnih programčkov, denimo LPPbus za preverjanje prihodov avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa, Bankomati za lociranje najbližjega bankomata konkretne banke, Padavine in Vremenar pa sta, seveda, samoopisna.
Nekaj programov je enakih kot na iPadu, tu je predvsem PlainText, ki ga na telefonu uporabljam še več kot na iPadu, vse zapiske pa imam sinhronizirane prek Dropboxovega oblaka. Za branje člankov, predvsem na avtobusu, skrbi Instapaper, za knjige pa iBooks.
Tudi na iPhonu potrebuje človek nekaj iger, največ igram preprosto strategijo Strategery, ki spominja na namizno igro Risk, sledi igra Catan, ki je predelava namizne igre Settlers of Catan. Omeniti velja še program Peaks, ki v hribih razkrije bližnje vrhove, Nice Trace za preverjanje stanja različnih spletnih strani oziroma strežnikov ter Google Translate za hiter prevod pogostih besed. Slednji ima nadvse uporabno možnost izgovarjave, ki sem jo s pridom izkoristil na Kitajskem, da sem vsaj približno pravilno izgovarjal osnovne fraze.
Boris Šavc: Življenje v troje
Že nekaj časa srečno živim s tremi telefoni. Za preizkušanje vsega, kar diši po Androidu, uporabljam Samsungov S2. Ker preizkušam tudi stvari, ki jih na Marketu ni, sta na priljubljeni Galaksiji najbolj uporabljena programa WiFi File Explorer in Onymous App Installer. S prvim namestitvene datoteke APK, ki nimajo Googlovega blagoslova, prenesem na telefon, z drugim pa jih tam laže namestim.
iMediaShare je odličen upravljalec mojega omrežja DLNA.
Galaxy Note me je navdušil z velikostjo in solidno navezo s pisalom, zato na njem največ uporabljam uradno aplikacijo S Memo, ki jo dopolnjujem z najboljšim programom za risanje na telefonih, to je Autodeskov SketchBook Mobile. Velikanska Beležnica mi pogosto nadomesti tablico in vse prevečkrat na njej zaženem ezPDF Reader Pro, v katerem izgubim ure, zatopljen v kakšno revijo ali knjigo.
Kljub navezanosti na omenjena Samsunga glavnina moje pozornosti velja napravi, ki jo dejansko uporabljam kot telefon. Gre za Galaxy Nexus, na katerem ždi čudoviti Android, znan pod vzdevkom Ice Cream Sandwich. Ker je z mano vseh štiriindvajset ur, je njegova prva naloga, da me s pomočjo programa Gentle Alarm zbudi, nato pa se aplikacija Philips Fidelio poveže z bluetooth zvočniki in me s primerno glasbo napolni z energijo, ki jo bom čez dan krvavo potreboval. Fotografiram in snemam v privzetem programu, ki zadostuje moji neuki duši in me vsakič navduši s hitrostjo zajemanja slike, kar je pri dveh živahnih hčerkah več kot dobrodošlo. Za prikaz posnetega gradiva na omreženi televiziji se zatečem po pomoč k aplikaciji iMediaShare. Kadar želim večpredstavnost z računalnika predvajati na telefonu, nihče ne ustreže mojim željam bolj kot VLC Direct Pro. Ker je imel Nexus spočetka veliko težav z glasnostjo, sem si pomagal s programom Volume+. Modelu mojega telefona oziroma napravam, ki imajo namensko lučko LED, je namenjen LightFlow, s katerim si tako opozarjanje prilagodim po svojih željah. Z Nexusom se občasno tudi igramo. Hčerki s Toddler Lock in Pocket God, sam pa se, kadar mi čas dopušča, lotim uživaške igre Pollushot.
Peter Gedei: Gremo na veliko
Priznam, do pametnih telefonov nisem nikoli gojil posebno velikih simpatij in tako ostaja tudi še danes. Kot povsem zadovoljen uporabnik Blackberryja nisem niti v sanjah želel prestopiti v pametnejši tabor, saj mi je bila enostavnost "črne robide" nadvse všeč. Majhen telefon, enostavna tipkovnica, hitra odzivnost in zanesljivo delovanje (če odmislim lanskoletni nekajdnevni mrk). Na žalost pa sem bil zadnje čase že po službeni dolžnosti večkrat soočen z vsemogočnimi možnostmi, ki jih pametni telefoni ponujajo. To me je že tako okužilo, da sem zvesto "robido" že skorajda prostovoljno upokojil, vendar do preskoka zaradi trajanja naročniške vezave še ni prišlo. Bolj kot ne sem bil v prestop dobesedno pahnjen, saj se je v uredništvu pojavil pametni telefon nenavadno velikih mer, čudovite ločljivosti, hitrosti in oh in sploh strojnih zmogljivosti. Samsung Note, pametni, khm, telefon, saj je dejansko tako velik, da ti ga je nerodno prisloniti k ušesu, a na srečo klicev nimam veliko.
Oruxmaps je odličen nadomestek namiznega OZI Explorerja.
Po prvih uporabniških izkušnjah, ko sem nanj naložil vse mogoče programe in igre, jih dobro preizkusil in izluščil tiste, ki bi mi res kdaj prišli prav, sem ugotovil, da ga kot telefon ne morem več jemati resno. Telefoniranje naj bi bilo namreč sila enostavno opravilo. Enoročno pritisneš tipko, dve, morda tri, opraviš pogovor in pozabiš na telefon, a to, kar počnem danes z Notom, je dejansko procedura nepotrebnih, že prav nadležnih korakov za preprosto opravilo. No, na srečo je tu še druga plat telefona z vsemi dodatki in programi, ki jih ponuja, in moram priznati, da odtehta tisto zoprno hibo s klicanjem.
Poleg običajnih Googlovih programov najraje zaženem običajne in 3D fotografske aplikacije (Retro Camera, Camera360, 3DSteroid), prenesem posnetke (Syncly prek DropBoxa, AirDroid), poženem program za GPS (Oruxmaps, Maverick), odigram kako igro (Cheese Tower, Pool Master, Cut And Slice), si pomagam z orodji (Swiss Army Knife, ConvertPad), se barvno kratkočasim (RealColors Lite, Magic Color Picker) ali pa le času kradem čas (Alchemy). Se že bojim dneva, ko bom moral Note vrniti. ?
Tilen Knaus: Telefon z Okni
Če sem še pred meseci videl Android kot edino smotrno izbiro za pameten telefon (beri: razmerje cena/kakovost), sem danes navdušen uporabnik telefona Windows Phone. Resda ga uporabljam po službeni dolžnosti, a sem kar nekako srečen, da sem se otresel Androida, vneto (in precej uspešno) pa ga priporočam tudi znancem in sorodnikom.
Od igric si zadnje čase večkrat omislim Wordament
Telefon uporabljam v službene namene, zato veliko telefoniram (predvsem v avtu prek bluetooth povezave) in za pregledovanje elektronske pošte in koledarja. Oboje deluje brezhibno, hitro in zanesljivo tako s službenim strežnikom Exchange kot z brezplačnikoma Gmail in Live Mail. Pri pregledovanje elektronske pošte povsem enostavno odprem tudi priponke, pa naj gre za datoteke PDF ali dokumente Word in Excel. Nekatere dokumente tudi občasno urejam prek telefona, največkrat gre za beležke OneNote (razni seznami "ne pozabi", seznami za nakupovanje, statistika nakupa goriva in podobno). Te datoteke so shranjene v oblačni shrambi SkyDrive. Za hiter klepet sta vedno pri roki tako Skype kot Lync. Drugi je obvezen, ko moram prisostvovati kakšni telekonferenci, pa sem na poti. Ker v avtu nimam namenske navigacijske naprave in je ne potrebujem prav pogosto, občasno za iskanje poti uporabim kar vgrajeni Maps ali pa gMaps. Ob službenih poteh je nadvse priročen program TripIt, ki poskrbi, da so potovalne podrobnosti vedno pri roki, le potrditveno pošto posredujem od hotela ali letalske karte na njihov naslov. Ko potrebujem katero od premnogih gesel, uporabim LastPass, ki ga uporabljam tudi v spletnih brskalnikih na PC.
Od domačih umotvorov največkrat pogledam v siTraffic, ki mi sporoči, zakaj spet tičim v zastoju, in v TV spored, katero tekmo na TV bom zvečer zamudil. Odpiralni časi pa mi pomagajo poiskati kavarno z brezžičnim internetom, vestno jim sporočam tudi podatke, ki jih še ni v zbirki.
Od "prostočasnih"programov zanesljivo največkrat zaženem SoundHound, ki se mi pomaga spomniti izvajalca in naslov skladbe, ki jo ravno vrtijo po radiu ali v lokalu. Ob daljšem čakanju se s telefonom tudi kratkočasim. Včasih preberem kakšno stran knjige v Amazon Kindle ali pa si privoščim kakšno igrico, zadnje čase največkrat Wordament, uspešno sem se otresel mini odvisnosti od mobilne različice odpuljene japonske pogruntavščine i Love Katamari, ki sem jo pred leti igral na konzoli.
Primož Gabrijelčič, strokovni urednik: Revije in igre
Za branje knjig so e-ink bralniki sicer boljši od iPada, za branje stripov pa nima konkurence.
Vladimir Djurdjič, strokovni urednik: Pomočnik za sprostitev živcev
Pravijo, da je pametni telefon naprava za čez dan, tablica pa pripomoček za sproščanje zvečer. To bo kar držalo tudi v mojem primeru, čeprav številne izjeme včasih komaj potrjujejo to pravilo. Tablica je med delovnikom sopotnik tudi v službi, kjer se trudim, da bi iPad čim večkrat nadomestil papirnati rokovnik in številne priložnostne lističe. Tu ne morem prehvaliti čudovitega programa Evernote, s katerim imam zapisnike v vsakem trenutku sinhronizirane med tablico, telefonom in prenosnikom.
Program Squrl je pri marsikomu že zamenjal klasično televizijo, saj je na voljo res veliko različnih kanalov iz vseh možnih vetrov.
Applov iPhone seveda kraljuje pri telefonskih klicih, čeprav moram priznati, da sem v zadnjem času zlasti za mednarodne klice množično presedlal na Ciscov VoIP in seveda Skype. Še posebej, kadar gre za konferenčne klice v moji ekipi. Elektronsko pošto, sestanke in drugo pretežno pregledujem na računalniku in na pošto tudi odgovarjam največ z njega. Seveda pa pri urejanju dokumentov (še) nič ne more nadomestiti Worda, Excela in PowerPointa. Zanimivo, da se na tablici niti ne trudim, da bi urejal tovrstne dokumente, tako da nimam težav z zvestobo zapisov. Sem pa v zadnjem času kar nekaj besedil napisal s programom za iPad iA Writer, a sem besedilo vendarle dokončno uredil v Wordu.
Ko pride čas za počitek, se vloga vseh naprav okoli drastično spremeni. iPad je kakor nalašč za sproščanje, nekaterim programom na njem pa pravzaprav ni para na drugih računalnikih. Še naprej veliko berem razne dokumente in revije v zapisu PDF, tako da je GoodReader skoraj nepogrešljivo orodje. Program ima tudi odlična orodja za komentiranje, in ga rade volje uporabljam za pregledovanje in popravljanje dokumentov.
V zadnjem času uživam ob prebiranju novic s programom Fipboard, ne samo tistih iz dovodov RSS, temveč z njim spremljam tudi prijatelje na Facebooku. Omeniti velja, da sem se že naročil na nekaj revij in preprosto uživam, da jih dobim na dan izida in da so vselej z mano. Pri knjigah sem se najbolj spoprijateljil z Amazonovim bralnikom. Omeniti velja še StumpleUpon, ko si zaželim naključnih prispevkov s področja znanosti.
V zadnjem času iPad vse pogosteje uporabljam za gledanje video gradiva. Vsakič, ko si ogledam kak film prek programa Air Video (streaming z domačega računalnika), se sprašujem, čemu tega ne storim večkrat. Domačo televizijo vse bolj nadomešča program Squrl, s katerim spremljam številne video kanale na področjih, ki me res zanimajo. Pa nič ni treba čakati na izbrano oddajo. Groovebug pa mi popestri čas, ko sem bolj za glasbo.
Jure Forstnerič, vodja laboratorija: iPad postaja igrača
Priznam, po nakupu iPhona se je vloga tablice močno spremenila, saj je postala vse bolj igrača, v službi jo uporabljam bistveno manj, kot sem jo na začetku. Danes z njo največ berem knjige, pri čemer uporabljam Amazonovo aplikacijo (in seveda tudi knjigarno) Kindle. Za knjige v obliki Epub uporabljam kar Applov iBooks, za PDFje pa Cloudreaders, ki sem se ga navadil predvsem zaradi hitrega prikaza še tako zahtevnih PDFjev.
Kar nekaj enostavnih iger je naredilo preskok iz brskalnikov, kjer so bile narejene v tehnologiji Flash, na iPad.
Za branje novic in člankov sem še vedno zvest predvsem aplikaciji Instapaper, kamor si shranjujem članke iz spleta za poznejše branje, občasno pa uporabljam tudi Flipboard, ki iz različnih virov (Twitter, RSS, blogi) ustvari prilagojeno digitalno revijo. Sicer sem preizkusil kar nekaj iz množice aplikacij, za katerimi stojijo svetovni mediji, a je edina, ki se je na iPadu tudi obdržala, ameriški časopis The Onion.
Poleg branja je odločilna vloga iPada še kot igričarska naprava. Odlično se znajde predvsem pri počasnejših strateški igrah, kot sta Battle for Wesnoth (potezna fantazijska strategija) in nova Kingdom Rush (tower defense). Igre se sicer hitreje menjajo, največ časa pa sem zapravil še pri Reckless Racing HD, Galaxy on Fire 2 in Medieval HD.
Ko takole preletavam nameščene aplikacije, naj omenim še odlični Air Video, s pomočjo katerega si lahko neposredno predvajam videe iz računalnika na iPadu, ne da bi jih prenašal prek iTunes. Med resnejšimi aplikacijami pa največ uporabljam beležnico PlainText, katere bistvena značilnost je integracija s storitvijo Dropbox, tako so vsi zapiski shranjeni na vseh napravah, torej poleg iPada še na telefonu in nekaj računalnikih.
iPad se je s časom torej prelevil iz zelo univerzalne naprave (ki je po potrebi nadomestila tudi prenosnik) v napravo, namenjeno preganjanju dolgčasa. Ker slednjega nimam ravno na pretek, jo tudi nekoliko manj uporabljam, kot sem jo prvih nekaj mesecev po nakupu. Uporaba pa se skokovito poveča ob vsakem izletu v tujino, kjer si ne predstavljam dolgih poletov in nešteto ur na letališčih brez nje.
Boris Šavc: Tablica z Androidom
Apple je kralj tablic. To mu priznavajo vsi, tudi izdelovalci konkurenčnih naprav z Androidom. Kljub temu imam svojo drugačno Tablico rad. Galaxy Tab 10.1 je, če citiram svojo boljšo polovico, zakompliciran, kar pomeni, da ga imam večinoma zase. Na njem opravim veliko dela. Z navezo Quickoffice Pro HD in Dropbox sem spisal že marsikateri prispevek. Nadomešča mi časopis, saj z aplikacijami Pulse, News Republic, Google Currents in News360 potešim še tako hudo žejo po novicah. Tiste, katerih ne utegnem prebrati takoj, shranim z Read It Later Pro in jih obdelam kasneje. Revije kupujem le še v navidezni obliki v trafiki Zinio. Vsi kupljeni izvodi me vedno željno čakajo nekje v oblaku, kamor me ponese večina s spletom povezanih naprav.
Boris_tablica - 360news.jpg
Odličen za branje novic - News360.
Zaradi lažjega vnosa informacij si na tablici urejam koledar, ki ga s Pure Calendar Widget prikažem na vseh napravah v moji lasti. Za seznam opravil uporabljam Wunderlist, preprost in učinkovit s spletom povezan programček, ki ga poznajo tako računalniki kot telefoni oziroma tablice. Vedno več gledam televizijo. V poplavi tovrstnih spletnih storitev niti ni čudno, če se ne razburjam kaj dosti, ko sta hkrati na sporedu Larina izbira in ledeni spopad Olimpije z avstrijskimi naduteži. Rešuje me TViN. Zato, da včasih oblečem hlače v družini in si prilastim velik zaslon v dnevni sobi, imam Voyo, ki ponuja že omenjeno hrvaško žajfnico. Ponudniki storitve še niso naredili aplikacije za Android, a se omenjeni video na zahtevo čisto spodobno gleda prek privzetega brskalnika. Hvala bogu (beri Googlu) za podporo flashu.
Tablica gre z nami na skoraj vsak družinski izlet. Je najboljša varuška, ki jo (iz)koristimo v avtu, pri kosilu, pred spanjem in še kje. Otroci na njej najraje igrajo igre. Jezne ptiče smo prerasli, zdaj najraje režemo sadje v Fruit Ninja THD. Ko otroci zaspijo, se varuška posveti očku. Napade me z vsemi svojimi atributi, tako da mi ne preostane drugega, kot da se branim po najboljših močeh. Branjenje stolpičev se imenuje zvrst, največkrat igrana predstavnika na mojem Tabu pa sta Jelly Defense in Fieldrunners HD.