Pozabljene zgrešene napovedi

Napovedovanje prihodnosti je povsod in vselej deležno velike pozornosti, še posebej, če je podkrepljeno s podatki ter zagotovili strokovnih in uglednih ustanov. To še posebej velja za področje informacijskih in elektronskih tehnologij, kjer so javno mnenje pogosto soustvarjale tudi drzne, a nemalokrat špekulativne napovedi. Toda mnoge so zgrešene, a tega ne gre skoraj nihče preverjati nazaj. Živimo torej v iluziji, da je vse res in vse tako, kot je (bilo) zapisano ali izrečeno. Resnica pa je pogosto presenetljivo drugačna. To bi morali vselej upoštevati, ko svoje odločitve zasnujemo na temelju tovrstnih napovedi. Saj, kot pravijo, ni vse zlato, kar se sveti.

Že večkrat smo zapisali, da na področju računalništva in elektronike živimo nekakšno pravljico, za zdaj še zgodbo o uspehu, rasti, razvoju, optimizmu, ki ne pozna meja. Zaradi hitrega razvoja smo kar navajeni, da je vselej nekaj novega, še boljšega kot tisto, kar so razvili, izumili in izdelali lani. Vajeni smo neverjetno hitrih obratov tehnologij, kjer je že lanski pametni telefon videti kot zastarela, na videz neuporabna škatla.

K takšnemu vtisu že vrsto let prispevajo tudi mnenja najrazličnejših analitskih in svetovalnih družb, ki s svojimi raziskavami potrjujejo ali celo napovedujejo dogajanje na posameznem področju. Kot take so že zdavnaj presegle mejo spremljanja dogajanja in s svojimi napovedmi pravzaprav aktivno vplivajo na javno mnenje, pričakovanja in odločitve. Mnogim se to zdi sporno, vendar je njihov glas običajno preslišan v splošnem navdušenju nad obetavnimi, lepimi napovedmi.

Dejstvo je, da so napovedi družb, kot so Gartner, IDC, Forrester Research, NPD, IHS iSuppli in druge, pogosto precej zgrešene, nemalokrat pristranske, pa vendarle jih skoraj vselej obravnavamo kot suho zlato. Ko pa pride do napake, jih tisti, ki jo je zagrešil, hitro pomete čez prag z osveženo napovedjo in raziskavo, ki prikaže drugačne podatke, ne da bi pri tem kakorkoli prikazali ali priznali, kaj šele opravičili predhodno zmoto.

Resnici na ljubo raziskave in napovedi prej omejenih družb pogosto tudi zadenejo resnico, kar je posledica različnih dejavnikov. Večinoma lahko povsem verjamemo tistim sporočilom, ki temeljijo na dejansko opravljenih raziskavah trga. Čeprav so te praviloma anonimne (in s tem rezultati težko preverljivi), temeljijo na dejanskih dogodkih, ki so se že zgodili. Pa tudi tu je treba paziti in znati "brati med vrsticami", saj spretno napisana besedila včasih skrivajo primerjavo jabolk in hrušk (torej zadev, ki jih ni smiselno primerjati) ali pa vsebujejo le določen del ponudbe oziroma trga. Podjetje, ki je v takih primerih potegne kratko, se včasih pritoži, pogosto pa se ob to nihče ne obregne. Ker pač verjame, da je v raziskavi zajeto vse.

Posebej pa moramo biti previdni pri napovedih, ki temeljijo zgolj na mnenju posameznih avtorjev in pri katerih metoda za napovedovanje številk ni transparentno preverljiva. Najbrž ni presenečenje, da metode pri napovednih javnosti niso nikoli natančno pojasnjene. To lahko povzroči velike napake ali celo manipulacije, ki ostanejo prikrite toliko časa, dokler jih dejanski dogodki ne razkrijejo. Če je seveda sploh še kdo, ki si to želi narediti.

Kako pravzaprav sploh nastanejo take napovedi? Splošnih metod je seveda več. Največkrat na podlagi skrbnega zbiranja in nato ekstrapolacije statističnih podatkov. Analitske družbe pač natančno spremljajo različne ključne podatke, na primer o prodaji izdelkov, povprečnih cenah, tržnih deležih, rasti in padcu posameznih kategorij. Znano je, da lahko na podlagi preteklih podatkov do neke mere napovedujemo, kaj nas čaka v bližnji prihodnosti. Toda moč statistike je lahko obenem tudi past, kriva za napake. Splošne zakonitosti trga resda veljajo, vendar je razvoj dogodkov, še posebej v računalništvu, pogosto odvisen od nekaterih specifičnih dosežkov, na primer tehnoloških prebojev. Teh pa ni tako enostavno napovedovati.

Lep zgled je še svež vrtoglavi vzpon tabličnih računalnikov. Pred prihodom Applove tablice iPad ni nobena od imenovanih analitskih družb niti približno napovedovala takega vzpona tega segmenta. Leto dni po tem, ko je bilo jasno, da je to velika uspešnica, pa so vsi postali generali po bitki z napovedmi, ki napovedujejo konec vsega drugega, kar imenujemo računalniki. Prav verjetno je, da se tudi v tem vnovič motijo.

Kratka zgodovina zgrešenih napovedi

V računalništvu je vse polno zgledov zgrešenih napovedi. Začele so se že tedaj, ko se večina današnjih bralcev Monitorja sploh še ni rodila. Spomnimo se, da je Thomas J. Watson, kasneje prvi mož družbe IBM, leta 1943 izjavil, da svet potrebuje približno pet računalnikov. Ugledna revija Popular Mechanics je leta 1949 zapisala, da računalniki prihodnosti najbrž ne bodo tehtali več kot 1,5 tone. Predsednik nekoč eminentne družbe Digital Equipment Corporation je leta 1977 zapisal, da ne vidi razloga, zakaj bi ljudje računalnike uporabljali doma.

Vrnimo se v novejše čase. Bill Gates je leta 1989 izjavil, da Microsoft ne bo nikoli izdelal 32-bitnega operacijskega sistema. Dve leti pred tem je zatrdil, da bo OS/2 najbrž najpomembnejši operacijski sistem. Njemu sicer tudi pripisujejo, da je nekoč zatrdil, da bo 640 KB pomnilnika najbrž dovolj za vsakogar, vendar to gospod Gates zdaj energično zanika, dokler mu kdo ne dokaže. Tudi po letu 2000 najdemo nekaj cvetk. Bill je leta 2004 zatrdil, da bo nezaželena pošta v letu ali dveh najbrž stvar preteklosti. Sir Alan Sugar, ugledni angleški poslovnež, sicer oče nekoč priljubljenih osebnih računalnikov Amstrad, pa je leta 2005 izjavil, da bo Applov iPod pozabljen ob naslednjem božiču.

Sir Alan Sugar, oče nekdaj priljubljenih osebnih računalnikov Amstrad, je leta 2005 izjavil, da bo Applov iPod pozabljen ob naslednjem božiču.

Najbrž ni treba posebej zapisati, v čem so se zmotili.

Toda vsem zgoraj naštetim lahko oprostimo. Gre vendarle za osebna mnenja, pa tudi za pristranske ocene, ki so povezane s poslovnim interesom posameznika. Ko pa govorimo o družbah, ki se promovirajo kot strokovni analitiki in na podlagi tega tudi ustvarjajo prihodke na temelju svojih analiz, odrešitev ne more biti kar tako preprosta. Oglejmo si nekaj zgledov.

Družba Gartner je 18. oktobra 2006 v svoji analizi trga zapisala, da bi družba Apple morala opustiti področje strojne opreme. Menili so, da bi se morali osredotočiti na programsko opremo in se povezati s tedanjimi uspešneži, kot je na primer družba Dell. Bolj napačno ne bi mogli napovedati, saj je prav tesna povezava med strojno in programsko opremo botrovala temu, da je Apple danes najbolj cenjeno podjetje na svetu.

Gartner je 29. novembra 2004 tudi napovedal, da utegneta IBM in HP izstopiti s trga osebnih računalnikov, češ da v tem segmentu ni več prihodnosti in zaslužka. V prvem primeru so celo zadeli, saj je IBM le nekaj dni kasneje naznanil prodajo svojega oddelka kitajski družbi Lenovo, a so v novi družbi zadržali 18,9 % in v naslednjih letih prav lepo zaslužili, ko je Lenovo hitro rasel. Tudi HP se je kmalu po napovedih zavihtel na prvo mesto po prodaji računalnikov in tam obstal še vrsto let.

25. avgusta 2006 je Gartner skušal tolmačiti Microsoftovo strategijo glede okolja Windows in zapisal, da bo Windows Vista zadnja različica tega operacijskega sistema v taki, monolitski obliki. Nasledniki naj bi bili modularni operacijski sistemi. Potem pa je prišel Windows 7, pa Windows 8 ...

V Gartnerju so 2. marca 2009 napovedali, da bo PC industrija v tem letu doživela močan upad v višini 11,9 % glede na leto 2008. Toda 23. novembra 2009 so sporočili, da bo trg leta 2009 zrasel za 2,8 % glede na leto 2008. 13. januarja 2010 pa so zapisali, da je bilo zadnje četrtletje 2009 (še vedno isto leto) rekordno, kar zadeva prodajo v zadnjih sedmih letih. Nasmejemo se lahko, samo če povežemo vsa tri sporočila za javnost.

Seveda Gartner niti približno ni edina analitska hiša, ki v svojih napovedih greši. Skoraj enako velik delež lahko pripišemo tudi družbi IDC. Sredi leta 2011 so napovedali tržne deleže, ki jih bodo posamezne platforme za pametne telefone imele leta 2016. Pozornost je vzbudila trditev, da bo platforma Windows Phone imela več kot 19 % tržni delež. To je bilo pred napovedjo novejšega operacijskega sistema Windows Phone 8. Ko je bil ta naznanjen in bi pričakovali še boljši podatek, pa so, le 181 dni kasneje, objavili novo raziskavo, po kateri naj bi imel Microsoft leta 2016 le 11,4 % tržni delež. 40 % napaka v manj kot šestih mesecih? Hm.

Napovedi tržnih deležev telefonskih operacijskih sistemov za leto 2015 pri Gartnerju in IDCju ter primerjava z današnjim stanjem. Gartner si je pol leta kasneje že premislil in oceno za Windows Phone popravil na 11,4%.

Še bolj so ga pri mobilnih telefonih polomili v družbi Pyramid Research, kjer so do leta 2016 napovedali zaton operacijskih sistemov Apple iOS in Blackberry ter skokovit vzpon platform Google Android in Windows Phone. Glavni temelj napovedi je bilo prepričanje, da bo Nokia s posvojitvijo Microsoftove platforme odločilno prispevala k preskoku in bodo dosedanji uporabniki telefonov Nokia ostali zvesti znamki. Ne eno ne drugo se ni zgodilo. Leta 2012 je imela platforma Windows Phone komaj 4 % tržni delež.

Tudi danes se napake še naprej dogajajo. IDC, denimo, v zadnji napovedi iz decembra 2012 za rast prodaje namiznih računalnikov še vedno napoveduje rast v višini 1,2 % med letoma 2012 in 2016. V štirih letih naj bi se prodaja prenosnikov povečala za 31 %. Resnici na ljubo za tablice napovedujejo še večjo rast, kar 131 % do leta 2016, toda te napovedi se kljub vsemu ne ujemajo z resničnostjo, ki jo doživljamo danes. V ZDA se je prodaja osebnih računalnikov zmanjšala kar za 14 % glede na zadnje četrtletje 2011. Upad prodaje doslej najbolj razširjene platforme poteka hitreje, kot bi pričakovali. Zakaj torej IDC napoveduje rast?

Zloraba javnega mnenja

Dokler so napake analitskih družb zgolj neroden spodrsljaj, zaradi neznanja ali spremenjenih tržnih razmer, bi javnost to še lahko razumela in sprejela. Nikakor pa ne smemo prostodušno sprejeti napovedi, ki so javnosti podtaknjene z namenom, morda celo ob lobiranju neke interesne skupine. Že vrsto let je mogoče pogosto slišati namigovanja, da analitske družbe prirejajo rezultate, da bi ti bolj ustrezali naročnikom ali sponzorjem raziskav. Natančni dokazi za tako početje so izredno redki, to pa pomeni, da avtorji najbrž dobro prikrivajo sledi.

Znani so nekateri zgledi, ko so posamezna podjetja tožila določeno analitsko družbo, češ da so v raziskavah navedeni zanje slabši rezultati, ker pač niso sodelovali v raziskavi oziroma najeli, kupili rezultatov ali drugače pomagali pri izvedbi raziskave. Treba se je zavedati, da analitske družbe večinoma živijo (in po vseh merili, zelo dobro) od prodaje podrobnih podatkov, ki jih pridobijo in izluščijo iz posameznih raziskav. Kupci teh poročil so lahko poljubna podjetja, ki jih nato uporabljajo za utemeljitev svoje kupne ali prodajne strategije, a pogosto so največji kupci prav podjetja ali izdelki, ki so predmet raziskav.

V oči bode, recimo, tudi podatek, da je dobičkonosnost družbe Gartner že pred leti privabila tudi mogotce iz računalniške industrije. Deleže sta kupila na primer Bill Gates in Larry Ellison. Številni ugledni poznavalci so pogosto izrazili dvom, da velike analitske družbe delujejo predvsem v prid ožje interesne skupine podjetij, ne pa širše javnosti. Najbolj zgovoren je bil leta 2008 gospod John Suffolk, v tedanjem času CIO (direktor informatike) ameriške vlade. Po njegovem mnenju je Gartner priredil pojem in metodo izračunavanja TCO (celotni stroški lastništva) na tak način, da se je investicija v marsikatero tehnologijo na videz izplačala, čeprav je praksa pokazala drugače. Po trditvah organizacije Techrights.org so prišli do podatkov, po katerih je Gartner priredil TCO za okolje Windows Vista, zaradi česar je analiza pokazala, da se investicija v to platformo najbolj izplača.

Družbi IDC pogosto očitajo, da pri svojih raziskavah izbira preveč pristranske anketirance in da so kar nekajkrat precej spremenili svoja prepričanja, ne da bi imeli za to pameten razlog. Znani so primeri, ko je družba iz nekih razlogov v različnih raziskavah objavila nasprotujoča si mnenja, zlasti ko so jih financirale družbe, ki so med seboj tekmice. Nekako so želeli ugoditi vsem strankam. Tako IDC kot Forester sta v preteklih letih imela za naročnika družbo Microsoft, ki je financirala raziskave, v osnovi usmerjene proti Linuxu.

Verjeti da, a s kančkom treznosti

Po vsem, kar smo zapisali, se bo morda komu zazdelo, da raziskavam analitskih družb ne gre verjeti. Toda to bi bil zelo poenostavljen pogled in najbrž prenagljena odločitev. Veliko tega, kar prinašajo raziskave in napovedi, je koristnega in lahko pomaga pri vsakdanjih poslovnih ali zasebnih odločitvah.

Kakšne pa bi lahko bile alternative? Mar se bomo odločali zgolj na podlagi tega, kar je reklo par sosedov, ali na podlagi tega, kar povejo v bližnji trgovini? Je to morda manj pristransko? Resnici na ljubo pregled dogajanja na svetovnem in krajevnem trgu pomaga vsem, ne nazadnje tudi avtorjem te revije. Brez teh analiz bi bili prepuščeni le nepreverjenim občutkom, domnevam, ugibanjem.

Seveda pa je dobro, kot pravzaprav pri vsaki stvari v življenju, če podatke jemljemo z dobršno mere previdnosti, jih presojamo po zdravi pameti in, ne nazadnje, tudi lastnih občutkih. Prava mera vsega daje potem optimalne, a seveda ne idealnih rezultatov.

Zato bomo v teh časih neskončnega pesimizma končali z optimistično napovedjo. Analitske družbe napovedujejo, da bomo po zategovanju pasu leta 2013 tudi v računalništvu leta 2014 doživeli nov zagon. Rast porabe tehnoloških izdelkov se bo letos povečala za 5,4 %, drugo leto pa v Vzhodni Evropi (kamor, hočeš, nočeš, sodimo tudi mi) že kar spodbudnih 9 %. Verjamete ali ne? Če verjamete, smo že na pol poti do tega. Tako pač deluje svet.

Podjetje iSuppli je pred kratkim svoje napovedi za prodajo ultrabookov "popravilo" kar za 50%. Prodajo za leto 2012 je namesto na 22 milijonov enot ocenilo na 10,3 milijone. Ups.