Prebliski in mimosunki

Začetek leta že tradicionalno postreže s sejmom potrošniške elektronike CES, na katerem industrija digitalne zabave in razvade pokaže, čigavi inženirji so vse poletje in jesen najbolj vihali rokave ali pa imeli preprosto najboljšo zamisel oziroma najbujnejšo domišljijo. Nas so poleg tehnologij prihodnosti zanimali predvsem trendi, ki potrošnikom morebiti niso tako zelo očitni.

Pregleda utripa sejma CES 2013 zato ne bomo začeli s kopico bolj ali manj navdahnjenih izdelkov številnih izdelovalcev, temveč se bomo posvetili tehnološkim inovacijam in trendom, ki bi v industrijo, ki se poskuša zadnja leta "znova izumiti", prinesli zanimivo vizijo in (upamo) tudi pestro prihodnost. Opise izdelkov, ki bodo tako ali drugače krojili digitalno 2013 (in so bili premierno predstavljeni na letošnjem sejmu CES), zato tokrat najdete med novicami.

Rekordna, okoli stopetdesettisočglava množica obiskovalcev ter tehnoloških zanesenjakov, ki so drugi januarski teden zasedli Las Vegas, se je tako navduševala predvsem nad gigantskimi zasloni, televizorji s tehnologijo OLED ter ločljivostjo 4 K, fotoaparati z operacijskim sistemom Android, tehnološko nabildanimi tablicami in drugimi novotarijami. Tem je skupno predvsem to, da so zvečine evolucijski modeli, torej svoje predhodnike presegajo za kak megahertz, centimeter, decibel in druge podobne mere. Da, prav vsi ti parametri so danes očitno zelo pomembni, saj mora izdelek po nečem izstopati, če se želi potegovati za prepoznaven delež iz kupčka, težkega 150 milijard evrov. Prav toliko denarja se namreč vsako leto spremeni v izdelke potrošniške elektronike.

Televizorji z ukrivljenimi zasloni - le modna muha ali prodajni hit?

Kaj dobimo, če diagonalo zaslona tablice podaljšamo na slabih 70 cm in ji dodamo nekaj igralnih ter drugih pripomočkov? Družinski računalnik, tako vsaj svoji stvaritvi pravijo v Lenovu.

Zanimanje laične in strokovne javnosti navadno pritegnejo predvsem zasloni. Tisti največji. A tokrat se je bitka razširila na več področij. Ne gre več zgolj za to, kdo ima daljšega (po diagonali), temveč je modno, če imaš tudi ukrivljenega. Ker je t. i. uporabniška izkušnja za gledalca precej boljša. Da, seveda, 3D, OLED, Smart TV, DLNA in druge kratice kakopak sodijo zraven, samoumevno. Pravzaprav se na trenutke zdi, da si inženirji sicer zelo konkurenčnih korejskih podjetij popoldne ali zvečer hote ali nehote izmenjujejo zamisli ob pivu (žganju?) ali treh. Nato pa zgodbo ponovijo še njihovi sodelavci iz marketinga. Skoraj tako skladno LG in Samsung zadnja leta servirata novosti v svet televizorjev, zadnja so, kot rečeno, ukrivljeni zasloni televizorjev. Bo šlo zgolj za modno muho ali novotarijo, ki se bo "prijela"? Ne vemo, tudi tržni analitiki, torej ljudje, ki so plačani, da (po)vedo te stvari, imajo zelo deljeno mnenje. Bržkone bo o končnem uspehu novega pristopa odločala njegova pospešena komercializacija - če bo v sprejemljivem času postal cenovno dostopen vsaj "zgornjemu srednjemu sloju" potrošnikov, utegne postati naslednje zlato jajce.

Industrijo potrošniške elektronike v teh t. i. kriznih časih vodi pristop "evolucija, ne revolucija". A to še ne pomeni, da se v ozadju ne dogajajo spremembe, ki bi utegnile zatresti goro. Če še za trenutek ostanemo na področju televizorjev in podrobneje opazujemo razvojne smernice korejskega in japonskega proizvajalskega para, potem je očitno, da resnično veliko delajo na uporabniški izkušnji. Upravljanje na dotik ali pa kar z gestami rok morebiti še ni tako dodelano, kot bi želeli, a je vsaka generacija televizorjev po tej plati precej pametnejša - in to ne zgolj po zaslugi aplikacij in vsebin. Če se ne zadovoljimo zgolj z rešitvami, ki jih je marketinškim oddelkom že uspelo "obdelati" in narediti prijazne do uporabnika, lahko v ozadju opazimo marsikaj zanimivega. Na področju gledanja vsebin so danes to očala, ki nas postavijo v navidezno resničnost, ali pa pametne zapestnice, katerih senzorji nam lahko že delno avtomatizirajo vsakdan - tako z zdravstvenega kot z zabavnega vidika. Še celo na videz primitivne rešitve v obliki pregrešno dragih slušalk, pod katerih oblikovanje ali trženje je podpisan/a kateri/a izmed zvezdnikov ali zvezdnic iz glasbene industrije, so ustvarile tržno nišo in zavidljive prihodke. Le dokaz več, da je v tej industriji še vedno (skoraj) vse mogoče.

Zanimiv paradoks trenutno doživljamo na področju potrošniškega računalništva. Priznana analitska hiša Gartner napoveduje zaton osebnih računalnikov, na drugi strani pa jo največji izdelovalec teh naprav, kitajski Lenovo, demantira z vrsto zanimivih inovacij, npr. družinskim računalnikom. Kljub temu lahko Gartnerju pritrdimo v drugem pogledu, in sicer da se središče zanimanja seli na področje mobilnih naprav. To vsekakor drži, najbolj zgovorna je napoved, da naj bi letos novi pametni mobilni telefoni in tablice našli kar 1,2 milijarde kupcev. Medtem ko tablice dobesedno pometajo z računalniki, pa izdelovalci prenosnikov poskušajo na vse kriplje obdržati svoje izdelke pri življenju - tudi na način, da jih spremenijo v, da, uganili ste, tablice. Tako večina izdelovalcev polaga upe v lahke prenosnike iz t. i. segmenta Ultrabook, ki so opremljeni z zasloni, občutljivimi za dotik, za nameček pa so ti pri nekaterih modelih celo odstranljivi ...

Moorov zakon se očitno iz sveta računalništva seli še na področje mobilnih rešitev. Mobilne naprave letnika 2013 so praktično vse že opremljene z večjedrnimi (vsaj dvojedrnimi) procesorji in namensko 3D grafiko, ki postaja vse pomembnejši del teh naprav, saj se prikaz številnih (beri: vseh) podrobnosti in bonbončkov skoraj neposredno pretvarja v uporabnikovo zadovoljstvo. Prav tu se oblikujejo vse bolj jasni trendi, kako uspeti z mobilnimi rešitvami. Poleg naprave, prijazne do uporabnika, mora ta ponujati dostop do bogatih (po možnosti pretočnih) vsebin in čim več brezplačnih ter premijskih aplikacij. Oblak seveda ni več le visokoleteča beseda v industriji, saj brez njegove "pomoči" večina aplikacij in storitev preprosto poklekne.

A nova generacija naprav in uporabnikov (!) napovedujeta za izdelovalce še zahtevnejše čase. Vsebina bo morala biti na voljo v hipu, v obliki, ki jo uporabnik pričakuje, in na mestu, kjer jo pričakuje - v največ primerih je to na osupljivo ostrem in barvitem zaslonu, občutljivem za dotik, ki prekriva večji del njegove "žepne" naprave. To seveda še ni dovolj. Plaz, ki ga je Apple sprožil s svojo dejansko uporabno rešitvijo za prepoznavanje govora in posledično izvajanje ukazov, se zlepa ne bo ustavil in številni izdelovalci bodo krvavo (in drago) iskali ustrezne rešitve. Pod črto lahko ugotovimo, da se pričakovanja uporabnikov strmo večajo, vzorci rabe se nenehno spreminjajo (še pomnite netbooke, ki so bili velika uspešnica, danes pa veljajo za dinozavre?), strojna in programska oprema pa se podrejata vsebini, saj postaja ključ do uspeha "dostopnost". Uporabniki si pač želimo imeti ves svet oddaljen le en klik.

NVIDIA je predstavila Tegra 4, najzmogljivejši mobilni procesor z arhitekturo ARM ta hip. Po grafičnih zmogljivostih čip svojega predhodnika prekaša za kar šestkrat, zato ni nič čudnega, da bo svojo pot našel tudi v prenosne igralne konzole. Med že delujočimi prototipi je veliko pozornosti zbudila igralna konzola z razvojnim imenom Project Shield, s katero NVIDIA ustvarja odprto platformo, ki bo na voljo tudi drugim proizvajalcem.

Razer Edge je še en zanimiv hibrid, tokrat sestavljen iz kombinacije tablice, prenosnega računalnika ter igralne konzole. Ključ do njegovega uspeha predstavlja predvsem izvedba upravljanja - z namenskimi ročaji, na dotik občutljivim zaslonom in vrsto dodatkov si je ta Razer Edge prislužil naziv najboljšega igričarskega izdelka na sejmu CES 2013.

Praktičnost je torej premagala gole zmogljivosti oziroma tehnologijo. Danes bomo na sejmu CES zaman iskali velike rešitve in tehnološke preboje s strani starih velikanov, kot so Microsoft, Dell, HP ali Nokia, saj so prisotni, a bolj zato, da se srečajo s partnerji tej pregledajo prodajne načrte in snujejo njihovo uresničevanje ... Očitno je tudi, da postaja mobilnost neločljivo povezana s potrošniško elektroniko. Prave mobilne novosti pa lahko pričakujemo naslednji mesec, ko se bo v Barceloni odvijal kongres mobilne telefonije (Mobile World Congress), na katerem bodo mobilni velikani pokazali svoja mobilna "orodja in orožja". O njih več v prihodnji številki.

Posvetimo se še preostalim trendom, ki jih nikakor ne gre spregledati. Eden takih je vsekakor področje razvoja, ki s t. i. konceptom družbenega financiranja (angl. crowdfunding) zanimivih idej in rešitev dobiva povsem nove razsežnosti. Uporabniki imamo kup dobrih zamisli. Zamisli, za katerih uresničitev smo pripravljeni tudi plačati. In če ti predlogi pri posameznih izdelovalcih naletijo na gluha ušesa, je lahko odziv širše in globalno povezane družbe povsem drugačen. Tudi na sejmu CES se je predstavilo nekaj takih na novo ustanovljenih podjetij, ki so razvoj, ki jim ga na trenutke zavidajo tudi razvojni oddelki velikih podjetij, financirala s pomočjo uporabnikov. Takšni inkubatorji lahko praktično čez noč zrastejo v nove, celo alternativne platforme že uveljavljenim rešitvam, ali pa tudi neslavno propadejo. Oboje je del tehnološkega darvinizma.

O trendih na področju razvoja programske opreme bi lahko napisali več strani, a bomo kratki in jedrnati. Da, vsaka zamisel dobi svojo aplikacijo in (vsaj) 5 minut slave, ki "brihtne" nagradi z nazivom milijonarja v tednu dni. A nikjer drugje se ne obrne toliko denarja kot prav na področju razvoja iger - za najrazličnejše platforme. Danes največji založniki merijo razvojne proračune že v milijardah dolarjev! Na drugi strani pa stojijo bolj ali manj posrečene odprtokodne rešitve ...

Kako hitro se odvijajo spremembe v svetu potrošniške elektronike, priča tudi področje razvoja 3D tiskanja. Ni več daleč dan, ko bo naziv "domača delavnica" dobil povsem drugačno podobo, v osrčju katere bo 3D tiskalnik, uporabnik pa bo ob pomoči programske opreme in svoje domišljije ustvarjal izdelke po lastnem okusu. Razvoj namreč nezadržno napreduje, včasih nam postreže z vrhunskim izdelkom, spet drugič z rešitvijo, ki jo velja čim prej pozabiti. A prav to je čar ustvarjanja, ustvarjalnost je namreč tista, ki bo skrbela, da bo industrija potrošniške elektronike tudi v prihodnje prinesla obilo nasmehov in grimas na obraze uporabnikov.