Predaja
Po svoje je kar težko razumeti, kaj se je zgodilo z Nokio. Ta paradni konj finske in evropske visoke tehnologije se je zadnja leta vedel kot slon v trgovini s porcelanom. Ko se je leta 2007 pojavil Applov iPhone, so reagirali oholo in nezainteresirano, podobno kot še en tehnološki velikan, ameriški Microsoft.
Danes je skoraj vsem jasno, da je iPhone spremenil vse. To pa Applu pravzaprav sploh ni bilo tako težko narediti. Celotna mobilna industrija je žrtev lastnega uspeha in se do uporabnikov še danes vede povsem neprimerno in jih poizkuša ožeti na vsakem koraku. Tako kot Microsoftu malo prej se je zdaj tudi Nokii zgodil internet.
Ni tako težko zatresti industrije, ki si predstavlja rast skozi prodajo melodij zvonjenja. Še posebej, če si Apple, ki si je dobro ime zgradil predvsem po tem, da je znal prisluhniti kupcu in ga pogosto ni bilo strah presekati ustaljenih pravil posla. Tako so morali kar dolgih pet let trpeti opravičene kritike na račun nezanesljivega omrežja svojega ameriškega partnerja AT&T; a to je bila majhna cena za novo razmerje, ki so ga postavili kot izdelovalec mobilnega terminala v navezi z operaterjem omrežja. S svojo inovativno napravo niso samo predstavili povsem novega načina rabe mobilnika in ga končno povsem odprli internetu, predvsem so zvezali roke vsemogočnemu operaterju in sami določili nova pravila igre.
Nokia po drugi strani tega nikoli ni znala narediti. Njihov uspeh je bil povezan s čim bližjim sodelovanjem z mobilnimi operaterji po svetu. Soočeni s klasično inovatorjevo dilemo so tiščali glavo v pesek in se tolažili z gromozanskim tržnim deležem, ki pa je hitro začel usihati in ta trend se nikoli več ni obrnil. Danes, ko nas skoraj vsak dan presenetijo z vse bolj zmogljivimi mobilnimi napravami, ki so najhitreje rastoči segment računalniške industrije, se mnogi niti ne spomnijo več časov, ko je vladala Nokia. Res so s svojimi napravami postavljali nove standarde kakovosti in robustnosti, vendar prave inovacije ni bilo. Njihovi najzmogljivejši pametni telefoni - Nokia jih je pravzaprav izumila - so bili narejeni predvsem tako, da niso ogrožali utečenega posla. Nobene prave revolucije, le stalna evolucija... še kak megapiksel več pri vgrajeni kameri, kakšen milimeter manjše ohišje, kakšen gram manjša teža... Poplava medsebojno skoraj enakih modelov in futuristične in povsem nepraktične vizije, na drugi strani pa mobilnosti lačni potrošniki in neverjetna priljubljenost telefončkov, ki je zajela celoten svet kot požar. Denar je bil Nokii zagotovljen. Veliko zlahka prisluženega denarja pa je razbohotilo tako birokracijo kot razvojne oddelke v podjetju.
Velika priložnost za Nokio je bil Android. Poizkus Googla, da si tudi pri pametnih telefonih, ki bodo hitro postali prevladujoča podlaga za uporabo interneta, odreže svoj kos pogače, je uspeh, ki si ga verjetno niso predstavljali niti sami. S fenomenom iPhona soočeni izdelovalci, kot so Motorola, SonyEricsson, Samsung, LG in HTC ter mnogi drugi, so v brezplačni in odprti kodi Androida našli rešilno bilko. Res da je Nokia veliko vlagala v lasten razvoj, predvsem sistemov Symbian in Maemo, a časa enostavno ni bilo dovolj, da bi na povsem drugačnih temeljih rojene sisteme uspelo spraviti v stanje, ki bi si ga Nokiina, še vedno izjemna strojna oprema, zaslužila. Android bi jim omogočil, da takoj ujamejo priključek s konkurenco, na njem pa bi brez posebnih omejitev lahko izgradili lasten ekosistem, nadgradnjo sorazmerno neuspešnega Ovija, ki pa vseeno ponuja zelo zanimive storitve. Če bi ob tem še znali presekati svojo preveliko navezanost na operaterje, bi znala Nokia hitro postati prerojeno podjetje.
Zgodilo pa se je nekaj povsem drugega. Po tem, ko so za svojega vodilnega moža najeli bivšega pomembneža iz Microsofta, se kako drugače verjetno niti ni moglo razplesti. Nokia je svojo prihodnost stavila na Windows Phone in si še z enim poražencem internetnih in mobilnih bitk želi razviti primerno alternativo dvema mogočnima zmagovalcema, ki ne ponujata le temeljne programske opreme, temveč imata celotno paleto storitev, ki pravzaprav dajejo moč sodobnim mobilnim napravam. Applu in Googlu seveda privoščimo čim več zdrave konkurence, saj bomo uporabniki le tako prišli do še boljših in še cenejših naprav in storitev, vendar je vprašanje, kaj lahko ranjena velikana sploh še storita skupaj. Kot se je davnega leta 2005 izrazil sam nekdanji Nokiin šef Anssi Vanjoki: "Dva purana ne naredita orla." Na to je s premetenim ščebetom spomnil še en nekdanji microsoftovec, zdaj pa glavni advokat Androida, Vic Gundotra.
Internet spreminja svet, neti prave revolucije in ubija nekdanje velikane industrije. Žal zastavonošu evropske tehnike ni uspelo izbrati boljše alternative od skoka v posteljo z Microsoftom. Partnerstvo bo obema verjetno podaljšalo obete za boljšo prihodnost, vendar sta v velikanski zamudi. O tem zgovorno pričajo tudi prvi kazalci slabe prodaje naprav z Windows Phone 7, ki pa sploh ni slab sistem. To kaže na zmogljivost in priljubljenost Applove in Googlove alternative, saj ju ne bo mogoče premagati zgolj z dovolj dobro zamenjavo, ta bo morala biti izjemna, revolucionarna. Žal se pri revolucijah Nokia in Microsoft zadnja leta nista kaj prida izkazala, posnemanje pa v internetnem času preprosto ni več dovolj.
Žal zastavonoši evropske tehnike ni uspelo izbrati boljše alternative od skoka v posteljo z Microsoftom.