Prehod na 90 nanometrov
Intelovi procesorji z delovnim imenom Prescott so bili sicer napovedani že lani jeseni, a je zaradi težav pri proizvodnji prvih primerkov njihova predstavitev zamudila kar nekaj mesecev. Novi procesorji so zdaj na voljo, da pa se Intel še ni povsem odpovedal tudi Pentiumom 4 s starim jedrom, priča to, da je hkrati s procesorji Prescott predstavil tudi doslej najzmogljivejše različice procesorjev s starim jedrom Northwood.
Intel je v začetku februarja pošteno prevetril svojo ponudbo procesorjev v zgornjem cenovnem razredu in predstavil kar šest novih procesorjev. Ob "navadnem" Pentiumu 4 s taktom 3,4 GHz in njegovi različici Extreme Edition, ki ima 2 MB predpomnilnika in prav tako takt 3,4 GHz, je predstavil tudi štiri procesorje z novim jedrom, imenovanim Prescott. Pri prvih dveh novostih gre za različice že znanih procesorjev z višjim taktom, medtem ko so Prescotti izdelani s povsem novo tehnologijo (90 nm namesto dosedanjih 130 nm), Intel pa je posegel tudi v zasnovo samega jedra.
Ob prvi podrobnejši predstavitvi novega jedra je večina pričakovala, da bodo novi procesor poimenovali Pentium 5, saj je Intel pri izdelavi poleg prehoda na nov način izdelave v samo jedro uvedel kar nekaj novosti: novi procesorji imajo tako 1 MB drugostopenjskega predpomnilnika (prej 512K), 16 KB prvostopenjskega podatkovnega predpomnilnika (prej 8 KB) in 13 novih ukazov, ki so jih v Intelu poimenovali SSE3. Intel je posegel tudi globlje v jedro: cevovodi pri novih procesorjih imajo namreč 31 stopenj, medtem ko jih je bilo prej "le" 20. Kljub omenjenim novostim pa se bodo tudi procesorji z jedrom Prescott imenovali Pentium 4, le pri oznaki takta delovanja so v Intelu dodali črko E, tako da ima 3,2-gigaherčni Prescott oznako Pentium 4 3,2E GHz. Druge lastnosti novih procesorjev so ostale enake: vsi podpirajo hipernitnost, na voljo pa so v različicah z 800-megaherčnim zunanjim vodilom in taktom delovanja 2,8, 3,0 in 3,2 GHz, malo manj zahtevnim kupcem pa je namenjena različica s 533-megaherčnim zunanjim vodilom in taktom 2,8 GHz.
Prehod na nov način izdelave z manjšimi tranzistorji je ponavadi pomenil, da se procesor pri enakem taktu delovanja manj pregreva, ob tem pa je možno doseči višje takte delovanja ob enaki porabi energije. Pri razvoju Prescotta pa je prav to, da je procesor kljub enakim taktom delovanja, kot ga imajo Pentiumi 4 s starim jedrom, porabil več energije, ob tem pa se je med delovanjem pregreval, botrovalo zamudi pri splovitvi novega izdelka. Prav težave s pregrevanjem in preveliko porabo energije so razlog za to, da Intel še ni predstavil tudi 3,4-gigaherčne različice novega procesorja, ki naj bi bila po prvih napovedih na voljo hkrati z drugimi novimi procesorji. Prehod na 90-nanometrske tranzistorje v procesorjih so sicer napovedali ali predstavili tudi drugi izdelovalci procesorjev: AMD naj bi na 90-nanometrski proizvodni postopek prešel sredi leta, medtem ko so procesorji G5 podjetja IBM, ki jih uporablja Apple, že na voljo.
Nove procesorje vtaknemo v enako podnožje kakor druge Pentiume 4 (socket 478), kljub temu pa je pri nadgradnji računalnika z novim procesorjem treba prej preveriti, ali je plošča združljiva s sodobnejšimi Intelovimi procesorji. Najzmogljivejši Pentiumi 4, tako s starim kot novim jedrom, za delovanje porabijo precej energije, zato nekatere starejše osnovne plošče z novim procesorjem ne bodo delovale. Kot zgled navedimo Intelovo osnovno ploščo D875PBZ: starejše različice te osnovne plošče novih procesorjev sploh ne podpirajo, novejše različice pa potrebujejo nadgradnjo Biosa. Da je zmeda še večja, imajo vse plošče enako oznako, oznaka različice pa se skriva v majhnem napisu na sami osnovni plošči. Podobno seveda velja tudi za izdelke drugih izdelovalcev, tako da previdnost pred nakupom ni odveč. Ob tem velja omeniti, da so simptomi, ki kažejo na nezdružljivost plošče in procesorja, pogosto celo pri enakem paru plošča-procesor različni. Včasih se računalnik sicer vklopi, a sploh ne začne z zagonom, spet drugič nekaj časa deluje brez težav, nato pa se sredi dela kar naenkrat obesi. Morebitni kupci naj torej pred nakupom preverijo, ali je osnovna plošča združljiva z novimi procesorji, in pred zamenjavo poskrbijo za nadgradnjo na dovolj sodobno različico Biosa. Nove procesorje sicer podpira večina sistemskih naborov za Intelove Pentiume 4: Intelovi 848P, 865G, 865P, 865PE in 875P, SiS 655TX in 655FX, VIA PT800 in PT880 ter ATI Radeon 9100IGP.
Preizkusili smo dva izmed novo predstavljenih Pentiumov 4: procesor z jedrom Northwood in taktom 3,4 GHz ter procesor z jedrom Prescott in taktom 3,2 GHz. Oba procesorja smo preizkusili z osnovno ploščo Intel D875PBZ s sistemskim naborom i875P, računalnik pa je bil opremljen z dvakrat po 512 MB pomnilnika DDR, ki je deloval s taktom 400 MHz, grafično kartico ATI Radeon 9700 Pro in 40-gigabajtnim diskom s 7200 vrtljaji na minuto in 8 MB predpomnilnika. Procesorje smo preizkušali v operacijskem sistemu Windows XP Professional SP1. Oba procesorja smo primerjali s 3,2-gigaherčno različico Pentiuma 4 z jedrom Northwood.
Procesorje smo najprej preizkusili v testnem programu Business Winstone 2002, ki izmeri hitrost delovanja v najpogosteje uporabljanih pisarniških programih. S programom Content Creation Winstone 2002 smo preverili, kako zmogljivi so procesorji pri delu s programi za urejanje večpredstavnih vsebin. S programom za arhiviranje datotek WinRAR 3.30 smo preizkusili, kako zmogljivi so procesorji pri stiskanju 270 MB datotek v eno arhivsko datoteko, na koncu pa smo pognali še testni program Aquamark 3, ki je sicer namenjen predvsem preizkusu zmogljivosti grafičnih kartic, program pa nam poda tudi ločen izračunan rezultat, ki nam poda zmogljivost procesorja.
V praksi se izkaže, da Prescott v primerjavi s procesorji z jedrom Northwood ne prinaša občutnih prednosti. Rezultati meritev so namreč precej podobni, Prescott pa nikjer ne prinaša občutne pohitritve. Včasih je celo počasnejši od 3,2-gigaherčnega Pentiuma 4 s starim jedrom.
Nadgradnja na novi procesor, če ga osnovna plošča seveda podpira, se lastnikom katerega izmed zmogljivejših Pentiumov 4 s starim jedrom nikakor ne splača. Če nadgrajujete starejši računalnik ali razmišljate o nakupu novega s katero izmed zmogljivejših različic Pentiuma 4, pa se nakup Prescotta izplača. Novi procesorji so namreč na voljo po skoraj enaki ceni kakor stari z enakim taktom, ob tem pa ponujajo bolj ali manj enake zmogljivosti. V prihodnosti pa bodo ukazi SSE3 verjetno poskrbeli za malenkostno pohitritev, predvsem v večpredstavnih programih.
Intel je že napovedal prve manjše posege v jedro Prescott, ki naj bi zmanjšali porabo energije in ogrevanje novega procesorja. Večjih sprememb pa se lahko obetamo šele jeseni. Takrat bo Intel predstavil novo podnožje za procesorje, Socket 775, skupaj z njim pa tudi nove sistemske nabore, ki bodo podpirali kar precej novih tehnologij, kot so pomnilnik DDR2 in vodilo PCI Express. Zaradi novega podnožja novi procesorji in osnovne plošče seveda ne bodo združljivi z zdajšnjimi izdelki, kljub temu da bo Intel pri prehodu na novo podnožje še vedno uporabil procesorje z jedrom Prescott, le takti delovanja bodo višji, saj naj bi do konca leta dosegli in morda celo presegli 4 GHz. Prve različice Prescotov so tako, kljub prehodu na 90-nanometrsko jedro, le manjša evolucija, medtem ko bo za večje spremembe treba počakati na drugo polovico leta. Iz vsega povedanega je torej jasno, zakaj se pri Intelu niso odločili za ime Pentium 5...
Pentium 4 3,4 GHz
Kaj: Procesor.
Zahteve: Podnožje 478 na osnovni plošči.
Izdeluje: Intel, www.intel.com.
Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si, (01) 583 79 10.
Cena: 112.450 tolarjev.
Za: Zmogljivost.
Proti: Visoka cena, nezdružljivost z nekaterimi starejšimi osnovnimi ploščami.
Pentium 4 3,2E GHz
Kaj: Procesor z 90-nanometrskim jedrom Prescott.
Zahteve: Podnožje 478 na osnovni plošči.
Izdeluje: Intel, www.intel.com.
Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si, (01) 583 79 10.
Cena: 78.800 tolarjev.
Za: Zmogljivost.
Proti: Nezdružljivost z nekaterimi starejšimi osnovnimi ploščami.