Preizkušeni televizorji
LG 65 G1
Ločljivost: 4K
Velikost: 65 palcev
Tip zaslona: OLED
Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65, 77 palcev
Operacijski sistem: WebOS 6
Cena: 2.800 EUR
Za: Vrhunska slika s popolnimi črninami, ki je še malce svetlejša kot pri lanskih modelih OLED. Podpora »igričarskim« standardom, odličen daljinec.
Proti: Visoka cena, ni priloženega stojala, saj je namenjen izključno montaži na steno.
Televizor LG serije G1 (obstajajo še serije A1, B1 in C1), ki smo ga preizkusili tokrat, je posebnež in nikakor ni za vsakogar, vendar vsebuje največ, kar ta korejski proizvajalec na področju televizorjev trenutno zmore. Na kar nenazadnje kaže tudi njegova cena. Gre za model, ki sploh ne premore stojala (tega lahko dokupimo posebej, če ravno želimo), ampak je namenjen izključno montaži na steno. Pri znamki LG to imenujejo Gallery Design.
Vgrajeno ima letošnjo različico zaslona OLED (naj ponovimo, vse televizijske zaslone OLED proizvaja LG), imenovano OLED Evo, ki se pohvali z višjo svetilnostjo, kot so jo zmogli dosedanji zasloni. Ker je svetilnost OLED šibka točka v primerjavi s tehnologijo LED/LCD, je to pomemben korak naprej. V praksi smo višjo svetilnost opazili, vendar ne več kot to – drastičnih razlik ni, najdražji modeli LED pa so še vedno veliko svetlejši. Še vedno seveda drži, da je za običajno dnevno sobo prav vsak OLED dovolj svetel, le v polnem soncu se ne bo ravno najbolje obnesel, tudi zato, ker sistem delnega zatemnjevanja ABL (Automatic Brightness Limiter) vsako večjo svetlo površino ustrezno potemni. Manjše pa ostanejo ustrezno svetle.
Kakovost prikazane slike je sicer izredna. Izstopa kontrastnost s popolno črnino, ki je LCD ne zmorejo, ravno tako nas je navdušila živost barv, še posebej v načinu HDR. Slikovni procesor se odlično poda k hitremu zaslonu, zato so tudi hitre filmske scene oziroma športni dogodki videti zelo »hitri« in mehki. Ker televizor že od lanske različice (imenovane GX) podpira tudi hitro in prilagodljivo osveževanje (HDMI 2.1 s 120 Hz v ločljivosti 4K in VRR), bo odlično sedel tudi na igralno konzolo Playstation 5.
Televizor upravljamo z »daljinsko miško« oziroma žiroskopskim daljincem, ki je nam zelo všeč, nekateri pa ga težje »razumejo«, za prikaz skrbi operacijski sistem LG WebOS. Ta je letos nadgrajen (različica 6.0) in uporabniku poskuša predlagati vsebine, ki jih upravljajo nameščene aplikacije, nekako tako, kot to počne tudi Googlov novi sistem Google TV. Nekatere aplikacije novega sistema še ne uporabljajo v popolnosti (denimo Netflix), vendar ne dvomimo, da se bo to sčasoma spremenilo. Trgovina z aplikacijami je dobro založena, najdemo tudi slovenske aplikacije, kot so T2, EON, Voyo in RTV Slo. Zahtevnejši uporabniki bodo morda pogrešali le Kodi, ki je na voljo zgolj na platformi Android TV/Google TV.
Prav vsi proizvajalci se hvalijo z nekakšno inteligenco, tako ali drugačno.
Res vrhunski televizor, ki ga »kazi« le vrhunska cena. In ki mu seveda pritiče resen zunanji zvočni sistem, saj vgrajeni zvočniki niso bogve kaj, kot to velja za veliko večino televizorjev.
Philips (oziroma TP Vision, ki ima v lasti blagovno znamko Philips) je letos največji razvojni korak naredil s televizijskimi modeli LCD, ki premorejo osvetlitev miniLED, vendar teh v času našega preizkusa še ni bilo na voljo. Preizkusili pa smo letošnje nove osrednje modele OLED, kjer novosti niso tako očitne. Nekaj več bo morda videti jeseni, ko v roke dobimo najmočnejši model OLED936.
Preizkušena modela OLED706 in OLED806 (v 55-palčnih različicah) sta se odrezala odlično, kot se za modele OLED spodobi. Popolne črnine in zato izredno kontrastna slika, še posebej v filmskem načinu HDR, so tisto, kar nam je najbolj ostalo v spominu. Model 806 (ki je le 100 evrov dražji) ima opazno svetlejšo sliko, saj ima vgrajen novejši zaslon OLED, na zadnji strani pa z barvnimi ledicami (Ambilight) obrobljene vse štiri stranice, medtem ko jih ima model 706 le tri. Tisti, ki so navajeni, da jim televizor z Ambilightom na steni za televizorjem na tak način »poveča« sliko, bodo to bržkone znali ceniti. Čeprav so med nami tudi taki, ki Ambilight privzeto ugasnejo, ker jih moti. Ljudje smo različni. Omenimo še eno razliko med modeloma – dražji 806 ima priložen daljinski upravljalnik z vgrajenim mikrofonom (in povezavo z Google asistentom), ki ga lahko uporabimo za iskanje po aplikacijah (ne pa tudi nastavitvah televizorja), z nekaj sreče tudi v slovenščini.
Philipsovi televizorji imajo na zadnji strani barvne ledice (Ambilight), s katerimi na steni za televizorjem navidezno »povečajo« vsebino z zaslona. Nekateri sistem ljubijo, drugi sovražijo (seveda se ga da tudi izklopiti).
Oba televizorja upravlja enak operacijski sistem kot lani – Android TV 10, v katerega je vgrajeno še kar nekaj nastavitvenih menijev, specifičnih za Philipsove televizorje. Nenavadno je, da Philips sistema ni nadgradil na najnovejši Googlov sistem Google TV, čeravno gre le za nekakšno preobleko, ki jo za zdaj najdemo v »ključku« Google Chromecast in letošnjih Sonyjevih televizorjih. Tudi dizajn nastavitvenih menijev je ostal enak, »besedilni«, s slabšo integracijo v Googlovo oblikovanje, kot tudi začetna prijava v sistem, ki jo je treba izvesti prek zaslonske tipkovnice. Če se lahko za »lanski« Android TV strinjamo, da bo uporabnikom popolnoma zadovoljivo služil, pa je nerodna prijava (ki so jo vsi drugi proizvajalci izvedli prek pametnega telefona) nekaj, kar bi moral Philips brez dvoma posodobiti.
Philipsovi OLED so kljub temu vrhunski televizorji, ki se dobro podajo tudi igričarjem, saj premorejo standarda HDMI 2.1 in VRR, ki ju bodo vesele tudi najnovejše igralne konzole. Omenimo še, da je Android TV operacijski sistem z največjo izbiro aplikacij, kar jih je mogoče namestiti.
Philips 55OLED706
Ločljivost: 4K
Velikost: 55 palcev
Tip zaslona: OLED
Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65 palcev
Operacijski sistem: Android TV
Cena: 1.400 EUR
Za: Vrhunska slika s popolnimi črninami, ki je še malce svetlejša kot pri lanskih modelih OLED. Podpora »igričarskim« standardom.
Proti: »Lanski« sistem Android TV, nerodna prva prijava v televizor/oblak.
Philips 55OLED806
Ločljivost: 4K
Velikost: 55 palcev
Tip zaslona: OLED
Na voljo v diagonalah zaslona: 48, 55, 65, 77 palcev
Operacijski sistem: Android TV
Cena: 1.500 EUR
Za: Vrhunska slika s popolnimi črninami, ki je še malce svetlejša kot pri lanskih modelih OLED. Podpora »igričarskim« standardom. Štiristranski osvetlitveni sistem Ambilight.
Proti: »Lanski« sistem Android TV, nerodna prva prijava v televizor/oblak.
Letošnji vrhunski model podjetja Sony nosi ime Bravia XR A90J (če ne štejemo modela LCD ločljivosti 8K, ki ga nismo imeli na preizkusu). Ključna je oznaka XR, ki označuje ime novega slikovnega procesorja XR, »kognitivnega procesorja«, kot so ga poimenovali. Bistvo tega je, da je »naučen« (strojno učenje, oziroma »umetna inteligenca«) prepoznavati vsebino slike na zaslonu in na ta način razumeti, od kod točno prihaja zvok. Ker imajo Sonyjevi televizorji OLED zvočnike razporejene po zadnji strani zaslona, zvok pa je usmerjen naprej, skozi zaslon, proti gledalcu, ga je mogoče predvajati z zvočniki, ki so kar najbližji »tistemu« (denimo igralcu), ki trenutno oddaja zvok (denimo govori). Potrdimo lahko, da je to opaziti tudi v praksi, vendar le, če se zelo potrudimo, z ušesom blizu zaslona. Običajen uporabnik, ki televizor gleda od daleč, pa bo ocenil le, da je zvok dober. Pravzaprav med najboljšimi, bi lahko dodali mi, čeprav bi tudi ob tem televizorju priporočali nakup zunanjih zvočnikov, ki jim vgrajeni pač ne morejo seči niti do kolen.
Sony v svojih televizorjih OLED omogoča najboljši zvok v konkurenci – zvočniki ga namreč oddajajo skozi zaslon. Na sliki majhen zvočnik za visoke tone, ki zvok oddaja prek kovinskega ohišja zaslona.
Kakorkoli, prikazana slika je vrhunska, tudi Sony pravi, da je letošnji zaslon OLED svetlejši od lanskega, kar lahko (ob malce truda) potrdimo. Svetlost ne dosega vrhunskih modelov LCD/LED, vendar za dnevne sobe popolnoma zadostuje. Vsekakor pa vas bo očarala vrhunska kontrastna slika s popolnimi črninami in živimi barvami, predvsem v filmskem načinu HDR. Če k temu dodamo še popolno podporo igričarjem (nenazadnje Sony izdeluje tudi najbolj priljubljeno igralno konzolo na svetu …) s standardi, kot sta HDMI 2.1 in VRR, je jasno, da gre za vrhunski televizor … ki pa se tega tudi zaveda (se spomnite Sonyjevega oglasnega klasičnega sporočila »It's a Sony!«), zato je tudi cena vrhunska.
Zanimivo je, da se je Sony odločil skočiti na Googlov najnovejši vlak, imenovan Google TV, česar Philips ni storil. Nova Android preobleka, ki jo najdemo tudi na Googlovem ključku Chromecast, je nekoliko modernejša, priporoča vsebine, ki jih servirajo aplikacije (kot počne tudi novi sistem LG WebOS 6), in je nasploh – lepša. Podpora aplikacijam pa ostaja enaka, torej odlična – v Googlovi trgovini pač najdemo vse, kar potrebujemo, tudi vse ključne slovenske aplikacije (T2, EON, Voyo, RTVS …).
Sony Bravia XR A90J
Ločljivost: 4K
Velikost: 65 palcev
Tip zaslona: OLED
Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65, 83 palcev
Operacijski sistem: Google TV (Android TV)
Cena: 3.600 EUR
Za: Vrhunska slika s popolnimi črninami, ki je še malce svetlejša kot pri lanskih modelih OLED. Podpora »igričarskim« standardom.
Proti: Visoka cena.
**********
Potem ko smo obdelali ključne igralce na slovenskem tržišču televizorjev OLED, lahko gremo naprej. Samsung, največji svetovni proizvajalec televizorjev (v Sloveniji so na drugem mestu), je svoj položaj zacementiral z blagovno znamko QLED, ki se sliši kot OLED, pa to vendarle ni. Njegovi QLED imajo pred OLED nekaj prednosti, pa tudi slabosti, v osnovi pa gre še vedno za televizorje LCD. Pike, ki sestavljajo zaslon, tako ne izžarevajo lastne svetlobe, kot je to pri OLED, ampak filtri iz tekočih kristalov le ustrezno filtrirajo svetlobo, ki prihaja od zadaj. Res pa je, da ta svetloba pri QLED nastaja prek osvetlitve LED in kvantnih pik, ki dejansko sevajo svetlobo. Taka »kvantna svetloba« je barvno bolj pravilna od tiste običajnih zaslonov LCD/LED in OLED, zato je slika pri televizorjih QLED (in drugih izvedenkah drugih proizvajalcev) barvno zelo pravilna. Ker imajo letošnji Samsungovi vrhunski televizorji tudi osvetlitev tipa miniLED, ki premore deset tisoč (in več) ledic, so črnine (ko se ledice ugasnejo) med gledanjem filmov zelo spodobne. Ne pa tako popolne, kot pri zaslonih OLED. Mimogrede, Samsung se tega zaveda, zato razvija zaslone QD-OLED, »kvantne« OLED, s katerimi bo napadel tržišče najzahtevnejših uporabnikov. Vendar takih televizorjev še ni.
Samsungov model QE65QN900A, ki smo ga preizkusili, je kljub temu vrhunski televizor, na kar kaže tudi njegova izredno visoka cena. Za začetek, gre za televizor ločljivosti 8K, vsi drugi tokrat preizkušeni so ločljivosti 4K. Je 8K nekaj, kar potrebujemo? Ne, danes ne in najverjetneje še nekaj časa ne. Resda na Youtubu najdemo posnetke v tej ločljivosti, vendar resnih izdelkov (filmov, serij) v taki ločljivosti še nekaj let ne bo. Nekateri proizvajalci so se zato odločili, da na vlak 8K za zdaj ne bodo skočili. Samsung pa očitno meni, da je dobro biti na tehnološki konici. Uporabniki bodo sicer kratico 8K (pre)plačali, na tem televizorju pa seveda brez težav gledali vsebine 4K, FullHD in po potrebi tudi nižje.
Sistem osvetlitve miniLED omogoča res dobre črnine (seveda manj izrazite od televizorjev OLED), vendar pri nekaterih izbranih vzorcih povzroča nenavadne in moteče artefakte. Fotografijo smo naredili pri najdražjem televizorju na testu – Samsungovem QE65QN900A.
Posebnost tega televizorja je »škatla z elektroniko« oziroma OneConnect, kot ji pravi Samsung, ki je ločena od samega zaslona. Logika je, da standardi za televizijo 8K še niso zares zakoličeni, zato bo nekoč v prihodnosti lažje zamenjati OneConnect kot ves televizor. Ali se bo to kdaj tudi v resnici zgodilo ali pa bomo pač kupili nov televizor, je po našem mnenju sicer še vprašanje. Kakorkoli, rezultat je le kabel, ki gre do televizorja, vse druge prestreže »škatla«, ki jo moramo nekam skriti. Če bo televizor na stojalu, je zanjo predviden prostor na njem (na zadnji strani), če bo televizor na steni, se bo treba drugače znajti.
Prikazana slika na tem televizorju je izredna. Barve so pravilne, temne filmske scene pa so zelo podrobne in nikakor ne »črne«, kot so bile pri nekaterih drugih testnih modelih tokratnega testa. Televizor je povrh tega tudi izredno svetel (če tako želimo), kar pomeni, da ga lahko gledamo tudi v zelo svetlih pogojih. To je tudi ključna razlika (in prednost) pred televizorji OLED. Črnine so primerljive tistim na zaslonih OLED, le v zelo specifičnih primerih (ozirom testnih vzorcih) lahko opazimo, da črnino televizor upravlja v »conah«, zaradi česar se včasih na namensko črni površini pojavi svetlost oziroma sivina. Pri ogledu filmov tega nismo opazili nikjer.
Televizor je prirejen tudi igričarjem, saj podpira HDMI 2.1 in dinamično prilagajanje osveževalne frekvence (VRR), Samsungov operacijski sistem Tizen pa je dovolj dobro založen z aplikacijami, tudi slovenskih ponudnikov vsebin. Le še vgrajenega pomočnika Bixby (da, še obstaja!) bi bilo lepo počasi naučiti slovenščine …
Naj omenimo še eno posebnost – daljinski upravljalnik. Ta je sicer na prvi pogled videti enako kot tisti, ki je priložen cenejšim modelom. Ima vgrajen akumulator (in ne baterij) in premore tudi sončne celice. Posebnosti, drugačnosti, ker smo jih plačali, bi lahko rekli.
Samsung QE65QN900A
Ločljivost: 8K
Velikost: 65 palcev
Tip zaslona: LCD
Na voljo v diagonalah zaslona: 65, 75, 85 palcev
Operacijski sistem: Tizen
Cena: 4.800 EUR
Za: Izredno svetla in kontrastna slika, tudi temni prizori zmorejo zelo veliko pozornosti.
Proti: Izredno visoka cena, vsa elektronika je zbrana v dokaj veliki in nerodni škatli OneConnect.
Sony poleg vrhunskih modelov OLED ponuja tudi zelo dobre televizorje z zasloni LCD oziroma, če smo natančnejši, z zasloni Triluminos Pro, kot sami imenujejo zaslone LCD s kvantnimi pikami. Model Bravia XR X90J sodi v srednji/višji razred, pravijo, kar pomeni, da premore skoraj vse, kar Sony zna.
Že pri modelu OLED Bravia XR A90J smo omenili vgrajen slikovni procesor XR in premore ga tudi X90J. Prepoznava vsebino zaslona med filmi in v tej smeri prilagaja slikovne ter celo zvokovne parametre. Mimogrede, zvok, ki ga zmore televizor, je slabši od tistega v modelu OLED, po našem mnenju zato, ker pri modelih LCD zvok ni usmerjen skozi zaslon proti uporabniku.
Osvetlitev zaslona LCD je izvedena z nekaj sto ledicami, čemur se uradno reče Full Array LED, v praksi pa se obnese slabše od zgoraj omenjenega sistema miniLED in seveda slabše od OLED. Na testnih vzorcih je mogoče zelo dobro videti posamezne osvetlitvene cone (le 24 jih je) oziroma prelivanje svetlosti med njimi. Res pa je, da tega med ogledom filma večinoma ne vidimo. Močne ledice vseeno odtehtajo pri osvetlitvi, saj je televizor zelo svetel in kontrasten, prikazane barve pa so zelo lepe in pravilne, tudi pri temnejših scenah. Črnine so zelo dobre, čeravno jih bo natančno oko zelo dobro ločilo od tistih, ki jih zmorejo zasloni OLED.
Seveda je Sony tudi v ta model vgradil vse potrebno za povezavo z igralnimi (tudi njegovimi) konzolami, najnovejši uporabniški vmesnik Google TV pa lahko le pohvalimo.
Sony Bravia XR X90J
Ločljivost: 4K
Velikost: 65 palcev
Tip zaslona: LCD
Na voljo v diagonalah zaslona: 50, 55, 65, 75 palcev
Operacijski sistem: Google TV (Android TV)
Cena: 2.600 EUR
Za: Svetla in kontrastna slika, tudi temni prizori zmorejo zelo veliko pozornosti. Uporabniški vmesnik Google TV.
Proti: Visoka cena, za ta denar ne najboljša lokalna zatemnitev oziroma prikaz črnin.
Revolucijo miniLED in še pred njo revolucijo QLED je zajahal tudi kitajski proizvajalec TCL, katerega model 65C825 smo preizkusili. Kot je bilo pričakovati, ta za manj denarja ponudi marsikaj tistega, kar nam zelo visoko (o)cenijo bolj znani proizvajalci.
Na škatli se poleg kratic QLED in miniLED bohoti še Android TV in – Onkyo. Znani proizvajalec avdio opreme je očitno posodil ime za zvočnike, ki se nahajajo na zadnji strani in na manjši letvici na sprednji strani, pod zaslonom. Ime je zveneče, sami zvočniki pa … nič posebnega. Povprečni televizijski zvočniki, zato kot vedno resnim uporabnikom priporočamo nakup zunanje zvočniške police oziroma zvočnikov surround.
S prikazano sliko smo bili bolj zadovoljni. Najprej nas je presenetila izredna svetlost, ki jo je zaslon sposoben oddati, zaradi česar bo televizor uporaben tudi v zelo svetlih, celo sončnih dnevnih sobah. Prikazane barve so dobre, celo nadpovprečne, vendar vseeno neprimerljive z vrhunskim (in vrhunsko dražjim) modelom Samsung, s katerim deli kratici QLED in miniLED. Tudi kontrastnost, torej črnine, je zelo dobra, a se tudi osvetlitev miniLED odreže malce slabše. Posebni testni vzorci prikažejo večje anomalije, ki so posledica conskega osvetljevanja LED, vendar po drugi strani tega ni videti med ogledom pravih vsebin, filmov. Seveda pa lahko delovanje osvetlitve miniLED spremenimo in/ali omilimo, v tem primeru bo slika malce bolj sivkasta, artefaktov pa sploh ne bo.
Okarati pa moramo daljinski upravljalnik, ki je imel s televizorjem zelo ozko komunikacijo – res smo ga morali natančno usmeriti, da sta se med seboj razumela. In seveda – to, da televizor poganja Android TV, je le dobro, saj je izbira aplikacij tam odlična. Hkrati so pri TCL poskrbeli za oblikovno lepo vstavljene nastavitvene menije, ne pa tudi za zadnjo Android preobleko, Google TV.
Televizor z zelo dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo.
TCL 65C825
Ločljivost: 4K
Velikost: 65 palcev
Tip zaslona: LCD
Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65 palcev
Operacijski sistem: Android TV
Cena: 1.455 EUR
Za: Ugodna cena, lepe barve, kontrastna in zelo svetla slika.
Proti: Nima preobleke Google TV, delovanje conske osvetlitve miniLED ni najboljše.
Preizkusili smo tudi televizor Gorenje, pardon Hisense. Kitajski Hisense je namreč pred leti kupil Gorenje, seveda s ciljem naskoka na evropsko tržišče. To je očitno že po embalaži televizorja ULED 65U8QF, kjer piše, da je narejen v PRC (Peoples Republic of China) in sestavljen v Evropi. Največji logotip tam pa je za evropsko prvenstvo v nogometu 2020, kjer je bil Hisense glavni pokrovitelj. Kakorkoli, Hisensu načrt očitno uspeva, tudi v Sloveniji, kjer so v juniju po prodaji kar na tretjem mestu oziroma nekaj niže, če štejemo evre in ne prodanih primerkov. Televizorji Hisense so namreč ugodno poceni, to velja tudi za model 65U8QF – 65-palčni model za 1.000 evrov, to res ni slabo. Resda nima podpore za resne igričarje (HDMI je le različice 2.0, VRR ni podprt), pa vendar.
Tudi 65U8QF se pohvali, da svetlobo proizvaja ob pomoči kvantnih pik, temu pravijo Quantum Dot Colour. Rezultat so očesu prijetne in pravilne barve, k čemur dodatno pomaga dobra svetilnost sistema LED. Tu ne gre za najnovejši miniLED, vseeno pa je ledic, razporejenih po conah, kar nekaj, čemur pravijo Full Array LED. Testni vzorci takoj pokažejo, da con ni prav veliko, saj se svetloba oziroma senca »preliva« med njimi, vendar je v praksi, v filmih, to videti precej bolje. Vseeno pa ima televizor težave pri prikazu temnejših scen, kjer se podrobnosti velikokrat preveč izgubijo.
Zvok, ki ga zmore televizor, ni nič posebnega, četudi so tudi pri Hisensu za pomoč pri prodaji poklicali ugledno zvočno blagovno znamko JBL. Ko smo že pri zvoku – v daljinec je vgrajen mikrofon, vendar slovenščine ne pozna oziroma ob slovenski nastavitvi televizorja ne deluje.
Uporabniški vmesnik ali operacijski sistem, ki ga imenujejo VIDAA, je povprečen – pregleden in hiter, vendar nič več kot to. Kar nenavadno, da imajo pri Hisensu lasten operacijski sistem, vendar jim je tudi zanj uspelo pridobiti večino ključnih aplikacij (tudi slovenskih). Pogrešali pa smo nekatere novejše tuje, kot sta Apple TV+ in Disney+, in seveda Kodi.
Velik televizor za ne prav veliko denarja, lahko zaključimo. Le ljubitelji grozljivk in drugih temačnih filmov bi s konkurenčnimi televizorji prišli bolje skozi.
Hisense ULED 65U8QF
Ločljivost: 4K
Velikost: 65 palcev
Tip zaslona: LCD
Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65 palcev
Operacijski sistem: VIDAA
Cena: 1.000 EUR
Za: Zelo ugodna cena, svetla in dovolj kontrastna slika.
Proti: Težave pri prikazu podrobnosti v temnejših scenah, ne najboljša podpora aplikacijam.
Od Philipsa, najuspešnejšega prodajalca televizorjev na Slovenskem (v Evropi so sicer na tretjem mestu), smo dobili tudi zanimiva televizorja nekoliko nižjega cenovnega razreda, kot so zgoraj predstavljeni modeli OLED. Prvi, model 55PUS7906, je v vseh pogledih nekoliko slabši od osmice, modela 58PUS8506, pa vendar je njuna cena bolj ali manj enaka. Razlike je resda 100 evrov, vendar za ta denar pri dražjem 8506 dobimo tudi tri palce (7,5 cm) večjo diagonalo. Res pa je, da Philips zadnjega označuje kot »The One«, televizor, ki so se ga odločili resno marketinško podpreti, zato je v trgovinah pogosto v cenovni akciji.
Pri sedemki gre za zelo osnovni model. Ohišje je plastično, osvetlitev zaslona LCD je izvedena z ledicami na zadnji strani, zato je ta nekoliko debelejši, enakomernost slike je dokaj dobra, vendar črnin ni, so le sivine. Temnejše scene v filmih so zato videti sprane, tudi barve so tam precej neizrazite. Osnovni zaslon LCD tudi ni podprt s slikovnim procesorjem, zato tudi hitre scene (šport) niso videti dovolj mehke in tekoče. Po drugi strani lahko pohvalimo, da ima tudi osnovni model vgrajeno tristransko osvetlitev Ambilight, s katero Philips navidezno poveča vidno polje televizorja (na steno za njim oddaja barve, ki so »podaljšek« vsebine na zaslonu). Hvalimo tudi sistem Android TV, ki ima popolno podporo vsem potrebnim aplikacijam.
Manj priznani proizvajalci se na svojih televizorjih pohvalijo s priznanimi avdio blagovnimi znamkami.
58PUS8506 ima kovinsko ohišje in stojalo, ki omogoča vrtenje, kar pri televizorjih ni običajno, utegne pa biti koristno. Ima enak tip zaslona z zadnjo osvetlitvijo kot sedemka, vendar je nekoliko svetlejši, kar je vidno tudi v praksi. Še vedno pa ne premore lokalne zatemnitve, zato se v temnih scenah ne obnese najbolje. Nekoliko boljši je pri hitrih scenah oziroma športu, saj premore Philipsov slikovni procesor P5+, vendar pa se je treba zavedati, da slika ni in ne more biti primerljiva s tisto, ki jo zmorejo zmogljivejši in dražji modeli. Priložen je tudi daljinec z vgrajenim mikrofonom, kar pomeni, da lahko v aplikaciji Youtube iščemo brez tipkanja, toda brskanje po televizorjevih nastavitvah deluje le, če je kot jezik izbrana angleščina. Kakorkoli – zaključimo lahko, da s tem televizorjem za relativno malo denarja dobimo kar precej, še posebej v 58-palčni izvedbi.
Philips 55PUS7906
Ločljivost: 4K
Velikost: 55 palcev
Tip zaslona: LCD
Na voljo v diagonalah zaslona: 48, 55, 65, 77 palcev
Operacijski sistem: Android TV
Cena: 800 EUR
Za: Ugodna cena, Ambilight.
Proti: Sprana in neizrazita slika, s težavami pri hitrih/športnih scenah.
Philips 58PUS8506
Ločljivost: 4K
Velikost: 58 palcev
Tip zaslona: LCD
Na voljo v diagonalah zaslona: 43, 50, 58, 65, 70, 75 palcev
Operacijski sistem: Android TV
Cena: 900 EUR
Za: Ugodna cena, povprečna kakovost prikaza, Android TV, Ambilight.
Proti: Neizrazita slika.
Samsung je na tokratnem testu res zanimivo zastopan – poleg daleč najdražjega modela QLED (4.800 evrov!) smo preizkusili tudi skorajda najcenejšega – 550 evrov. Razpon zelo dobro pokaže, kako resno se tega posla loteva največji svetovni proizvajalec televizorjev – prilagoditi se zna vsakemu, za vsakega uporabnika ima na voljo ustrezen odgovor. Model UE55AU8072 je vsekakor namenjen tistim, ki niso zahtevni in je pri nakupu televizorja zanje ključna cena. V vseh velikostih, kajti omislimo si ga lahko z diagonalami od 43 palcev pa celo do 85 (tudi v tej gigantski velikosti stane le okoli 1.600 evrov!).
Televizor ponuja le osnovno. Gre za model LCD s stransko osvetlitvijo LED (»edge LED«), kar pomeni, da je kljub ugodni ceni dokaj tanek, vendar pa je slika precej neenakomerna, kjer bi morala biti črna, pa je siva. Nima vgrajenega lokalnega zatemnjevanja, zato so temne scene v filmih videti sive in sprane, tudi barve so neizrazite. Ker osvetlitev ni ravno najmočnejša, je televizor primeren za ogled v ne preveč osvetljenih dnevnih sobah. Slabša osvetlitev je opazna tudi v filmih s podporo HDR, saj zahtevanih kontrastov televizor ne zmore.
Po drugi strani lahko testirani model pohvalimo, da ima vgrajen enak operacijski sistem s trgovino, kot ga imajo dražji Samsungi. Tizen po našem mnenju sicer ni ravno oblikovalski dosežek, vendar so v njem na voljo vse ključne aplikacije (Netflix, Amazon Prime, Youtube …), tudi slovenske, omogoča seveda tudi povezovanje s pametnimi telefoni. Gre torej za televizor, ki ne bo navdušil, svoje delo (prikaz video materiala) pa bo vseeno opravil.
Samsung UE55AU8072
Ločljivost: 4K
Velikost: 55 palcev
Tip zaslona: LCD
Na voljo v diagonalah zaslona: 43, 50, 55, 65, 75, 85 palcev
Operacijski sistem: Tizen
Cena: 550 EUR
Za: Ugodna cena, na voljo v množici velikosti, operacijski sistem s podporo vsem ključnim aplikacijam.
Proti: Neenakomerna in »sprana« slika.
Za konec si oglejmo še najcenejši televizor na tokratnem testu. Televizor VOX je bil posebnež na lanskem preizkusu in to je tudi letos, čeprav so posebnosti malce drugačne. Podjetje VOX (ki ima sedež v Beogradu) se trudi ponuditi kar najcenejše izdelke, ki jih velikokrat kupujejo novopečeni ponudniki stanovanj Airbnb. Pristop je očitno uspešen, saj se VOX na slovenski lestvici najuspešnejših TV-blagovnih znamk pojavlja na dobrem šestem mestu.
Lani smo VOX videli v obliki dokaj »plastičnega« modela z neenakomerno sliko, s slabimi zvočniki in televiziji neprilagojeno različico Androida, ki je občasno kazala znake »kitajskosti« (v obliki kitajskih pismenk v aplikaciji za povezavo s telefonom). Letos je z modelom 55WOS315B precej bolje. Videti je, da se je podjetje resno povezalo z velikanom LG, saj je nenavadni Android na napravi zamenjal sistem LG WebOS. Resda starejša različica, taka, kot so jo imeli televizorji LG pred nekaj leti, pa vendar – sistem deluje zelo dobro. Na voljo je povezava v trgovino LG z aplikacijami, kar pomeni, da lahko namestimo množico aplikacij (Netflix, Amazon Prime, Youtube …, zahtevneži pa bodo seveda pogrešali Kodi, ki je na voljo le na Androidu …), tudi vse ključne slovenske (T2, EON, RTVS …), upravljanje televizorja pa je zelo intuitivno. Povezovanje s pametnimi telefoni deluje brez težav. Pohvaliti moramo tudi to, da je priložen pravi daljinec LG z vgrajeno navidezno miško, prav tak, kot smo jih vajenih pri dražjih televizorjih LG.
Kakovost prikazane slike se seveda ne more meriti s tisto dražjih konkurentov. Gre za televizor LCD z osvetlitvijo LED od zadaj (»direct LED«), kar pomeni, da je dokaj debel (in zaprt v ceneno plastiko) ter z dokaj dobro enakomernostjo slike, vendar pa na dobre črnine ne moremo računati. Črna je namreč videti kot siva, kar pomeni, da so tudi temnejše filmske scene videti »sprano«, barve pa so neizrazite. Lokalnega zatemnjevanja, ki bi težavo s črninami do neke mere odpravilo, televizor seveda nima, v tem cenovnem razredu ga tudi nismo pričakovali.
Malo denarja, malo glasbe, bi lahko rekli, vendar z opombo – odličen daljinec ter televizor z aplikacijami in operacijskim sistemom, ki nudijo vse, kar potrebujemo!
VOX 55WOS315B
Ločljivost: 4K
Velikost: 55 palcev
Tip zaslona: LCD
Na voljo v diagonalah zaslona: 43, 50, 55, 65 palcev
Operacijski sistem: WebOS 5
Cena: 500 EUR
Za: Nizka cena, operacijski sistem WebOS s polno podporo aplikacijam, za ta cenovni razred odličen daljinec.
Proti: Slabo kontrastna slika, črnine so videti kot sivine.
Različni operacijski sistemi – Tizen (Samsung), Vidaa (Hisense), Android TV (Philips), Google TV (Sony).