Prekletstvo zapuščine

Zapuščina je v računalništvu, ki se še naprej razvija z divjim tempom, neizogibna. Določene tehnologije pristanejo na življenjski podpori, ki sicer lahko traja desetletja, a ne omogoča več tekmovanja na sami konici razvoja.

Delo razvijalcev ni bilo nikoli preveč lahko. Na videz paradoksalno je, da jim ga v glavnem otežuje to, da jim ponudniki informacijskih tehnologij želijo kar naprej pomagati. Tako skoraj vsak dan nastajajo novi jeziki, orodja, ogrodja, modeli in paradigme, ki naj bi razvoj programja postavili na novo raven. Obljube so vedno visoko leteče, pristanek pa prav tako skoraj vedno trši od obljubljenega. Zato je treba vsako novotarijo dobro pretehtati, včasih pa ob tem tudi zavestno zanemariti rastoči trend, ki morda ne bo imel tako svetle prihodnosti, kot je bilo obljubljeno.

Pri vsem tem pa se prepogosto pozabljajo nauki iz preteklosti. Zelo zgovoren zgled je internet in spletne storitve, ki očitno spreminjajo tudi življenje razvijalcev. A še vedno se najde kdo, ki želi kolesje sprememb zaustaviti ali postaviti na svoj tir. Ključne storitve so se tako že, kjerkoli je bilo mogoče, vrnile nazaj v strežnike. Tokrat sicer v spletni preobleki, a osnovna zamisel centralizacije in osrednjih podatkovnih središč se vrača v zgodovino računalništva. Velika dilema današnjega dne so odjemalci. Kako uporabniku predstaviti vmesnik za delo? Ali naj bo to namenski program, pisan na kožo strogo določenemu namiznemu sistemu, ki naj do največje možne mere izkorišča specifične podrobnosti podlage? Ali naj se oblikujejo posebne aplikacije za mobilne naprave? Je treba narediti tudi spletno pročelje? Ali naj bo splet edini vmesnik za rabo? Podobnih vprašanj bi lahko zastavili še celo vrsto, a odgovora nanje ni mogoče dati enoznačno. Vse je odvisno od okoliščin.

In kaj, če se obeta drastičen zasuk samih okoliščin? Te dni je razvijalce, katerih dom so Okna, pretresla video prestavitev novotarij prihajajočih Oken 8, ki naj bi nove možnosti uporabniškega vmesnika ponudila le skozi spletne tehnologije, kot je HTML5. Zgroženost je po eni strani nerazumljiva. Okna dolgujejo velik del svojega uspeha neverjetni združljivosti za nazaj. Microsoft nikoli ni potegnil radikalnega reza, ki bi pretrgal vezi s preteklostjo. A to je le del celotne slike. Ko se določena tehnologija enkrat preseli v domeno zapuščine, je vsak razvijalec, ki kaj da nase, pred hudo dilemo. Ali vztrajati pri nenadoma "zastareli" tehnologiji, ki bo resda še dolgo delovala povsem brez težav, ali takoj skočiti na vlak novotarije, kajti uporabniki bodo verjetno zahtevali, da ima naša aplikacija tudi za dotik občutljivo aktivno ploščico na domačem zaslonu prihodnjih Oken 8?

Osebno sicer dvomim, da se Oken 8, skupaj vsemi novotarijami, ne bo dalo krmiliti tudi iz C# ali podobnega jezika ogrodja .net, čeprav bo za marsikatero rešitev priročnejši HTML in javascript. Navsezadnje sta omenjena že naredila revolucijo uporabniških vmesnikov brez primere in še vedno ju globalno ne ogroža prav nobena druga tehnologija. Kdaj bosta v obliki HTML5 ali katerega od njegovih naslednikov dokončno pojedla skoraj ves prostor uporabniških programov, je verjetno le vprašanje časa.

Pred leti je bila vroča debata okrog bogatih odjemalcev, ki sta jih utelešala Adobov Flash in nov rival, Microsoftov Silverlight. Flashu se danes ne piše nič dobrega, saj njegove zmogljivosti zanesljivo prevzemajo standardizirane spletne tehnologije. Silverlight pa naj bi kar "znova zagnal splet". Ni bila potrebna kristalna krogla, da bi uvideli, da Silverlight v spletu ne bo imel skoraj nikakršnega vpliva. Se pa je prijel pri določenih aplikacijah za Okna, kot je tudi sicer značilno za Microsoftove rešitve, ki so na videz neodvisne od sistemske podlage. Kljub nespornim prednostim za razvijalce, ki jih Silverlight prinaša, je problematičen prav zaradi svoje navezanosti na Okna. Ta se že od različice do različice korenito spreminjajo, zdaj pa se jim obeta še prehod na nove procesorske arhitekture (Arm) in nove mobilne naprave. Vse to sicer potencialno Microsoft lahko premosti, vendar je v ozadju velikanska grožnja vseprisotni splet, za katerega Okna niso več potrebna. Svet se počasi osvobaja Oken in z njim gredo vse hitreje tudi razvijalci. Mobilne podlage prihodnosti prihajajo, vsem pa je skupen splet, bodisi kot zaledje domorodnim programom bodisi kot celotna rešitev, vse do uporabniškega pročelja.

Danes je vroča debata okrog domorodnih aplikacij ("appsov") v primerjavi s spletnim pročeljem za mobilne naprave. Prednosti aplikacij seveda poznamo, a spet so le kratkoročna zajezitev pred cunamijem spletnih tehnologij, ki bodo v nekaj letih funkcionalno enakovredne praktično vsemu, kar lahko ponudijo domorodni programerski vmesniki. Ob tem pa so prednosti spleta seveda izjemne. V tem smislu bo silno zanimiv pohod HPja, ki se obeta vsak hip. S Palmom kupljeni webOS stavi prav na spletne tehnologije.

Danes so domorodni programi seveda še kako razburljiva in navsezadnje tudi dobičkonosna možnost razvoja programske opreme. Toda samo popolno zavračanje resničnosti nas lahko pripelje do sklepa, da lahko zanemarjamo splet. Splet ima svoje domorodne tehnologije. Te na srečo tudi dandanes niso lastniške in upajmo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Staviti na splet, pomeni sprejeti sedanjost in se pripraviti za prihodnost.

Staviti na splet, pomeni sprejeti sedanjost in se pripraviti za prihodnost.