Prenesimo programe in delo v splet

Prenos in namestitev programske opreme, predvsem brezplačne, danes nista povsem brez tveganj, saj vedno več programov v računalnik podtika različne dodatke in razširitve, tudi takšne sumljivega slovesa. Z razvojem računalništva v oblaku smo pridobili tudi možnost, da najrazličnejšo programsko opremo uporabljamo kar ob pomoči brskalnika. Zamisel, da bi praktično vse počeli iz brskalnika, smo tokrat preverili v praksi.

V Monitorju smo že pisali o t. i. prenosljivih aplikacijah. Gre za programe, ki jih preprosto shranimo na ključek USB in poženemo na poljubnem računalniku. Tehnologije računalništva v oblaku gredo še korak dlje, saj se aplikacije hranijo v spletnem strežniku, mi pa potrebujemo za njihov zagon le spletni brskalnik z internetno povezavo. Seveda vse aplikacije niso na voljo v tej obliki, a to ni zmotilo avtorjev brilijantnega spletnega mesta Cameyo (online.cameyo.com/public), da so pripravili za brskalnik virtualizirano različico okoli 300 pogosto rabljenih aplikacij, torej precej več, kot jih uporablja povprečen uporabnik.

Omenjena spletna stran postreže z veliko knjižico aplikacij, ki so razdeljene v najrazličnejše kategorije. Tako lahko v varnem okolju poženemo predvajalnik večpredstavnih datotek VLC, odpremo datoteke PDF v Foxit Readerju, urejamo celo vrsto dokumentov v pisarniški zbirki LibreOffice, lepšamo fotografije v aplikaciji Picasa itd. Vse iz brskalnika. Raba ne bi mogla biti enostavnejša, saj na strani Cameyo le poiščemo aplikacijo, ki jo želimo zagnati, in kliknemo ikono »predvajaj«. Odvisno od naše internetne povezave in obsega aplikacije nas pričaka krajša pavza, medtem ko se aplikacija nalaga, ko pa je enkrat naložena v brskalniku, deluje tekoče (če le s svojim delom ne prekoračimo pomnilniških omejitev računalnika).

Najboljši del storitve Cameyo je podatek, da večino aplikacij lahko uporabljamo povsem anonimno, brez prijave v uporabniški račun. Prijava je sicer brezplačna in jo priporočamo, saj odkleni več funkcionalnosti aplikacij, s povezavo na storitve spletne hrambe (odlična integracija z računom storitve Dropbox) in z možnostjo nalaganja lastnih aplikacij v Cameyo spletni strežnik vred.

Naložimo svoje programe

Če med stotino ponujenih programov ne najdemo ustreznega orodja za opravljanje želene naloge, sta  dve možnosti, da »svoj« program ročno dodamo v sistem Cameyo. Preprosto se prijavimo na spletno stran in na levi strani menuja kliknemo možnost Add App, zatem pa izberemo možnost Create a new Cameyo package (from software installer). Nato Cameyu le še  pokažemo spletni naslov (URL) namestitvenega programa ali pa krajevno pot do izvršilne (EXE) datoteke programa v domačem računalniku. Cameyo privzeto hrani našo aplikacijo zgolj sedem dni, a je mogoče nevšečnost zaobiti tako, da jo shranimo v storitev Dropbox in jo pač naložimo, kadar jo potrebujemo.

Še pametnejša možnost je uporaba programa Cameyo Desktop uploader (www.cameyo.com/download-app-virtualization-free), ki nam omogoča, da nameščene programe spremenimo v prenosljive aplikacije in jih v storitev prenesemo tako, da posnamemo njihovo namestitev. Preprosto poženemo omenjeno orodje in izberemo možnost Capture an installation, nato pa sledimo ukazom programa o zagonu namestitvene datoteke. Po končani namestitvi programa kliknemo možnost Install done. Cameyo Desktop uploader bo nato ustrezno zapakiral aplikacijo, to pa nato prek možnost Add App naložimo na Cameyovo spletno stran po prej opisanem postopku, le da pred nalaganjem datoteke izberemo možnost Upload existing Cameyo package in zatem še pravkar ustvarjeno datoteko. Enkratna namestitev programa je sicer manjša pomanjkljivost, a s tem zagotovimo, da aplikacija tudi v brskalniku deluje tako, kot bi delovala v računalniku.

Spletna stran Cameyo nam ponudi naravnost brilijanten dostop do številnih uporabnih aplikacij – brez prenosa in namestitve, preprosto jih poženemo v brskalniku.

Rešitev Cameyo, kot rečeno, temelji na tehnologiji virtualizacije, zato lahko, vsaj v teoriji, v spletni strežnik odložimo praktično katerikoli program za okolje Windows in ga tam tudi poganjamo. Da stvar ne uide izpod nadzora, so poskrbeli avtorji z uvedbo praktičnih omejitev. Tako je povezava na spletno namestitev programa oziroma namestitveno datoteko omejena s 120 MB prostora, krajevne datoteke pa celo zgolj s 30 MB. Pri našem delu s programom smo ugotovili tudi, da nekateri protivirusni programi Cameyo napačno označijo kot grožnjo, zato programu blokirajo delovanje. V tem primeru moramo varnostni rešitvi dopovedati, da gre za varen program, in potrditi izjemo, sicer utegnemo imeti težave z delovanjem nekaterih aplikacij.

Uporaba aplikacij za brskalnik Chrome

Izbira aplikacij, predvsem pa iger za Google Chrome je že danes izjemna, poleg tega gre tudi za drugo najhitreje rastoče področje aplikacij (vodi le Googlova druga vrhunska rešitev – sistem Android).

Google je svoj operacijski sistem Chrome OS v celoti zasnoval na osnovi brskalnika Chrome. Operacijski sistem, ki ga najdemo na prenosnih računalnikih Chromebook, tako prav vse aplikacije poganja v brskalniku. Te aplikacije lahko uporabljamo tudi uporabniki drugih operacijskih sistemov, če le imamo v svojem računalniku (ali tablici) nameščen brskalnik Google Chrome. Seznam aplikacij, ki so na voljo za brskalnik Chrome, je daljši iz dneva v dan, izbiro pa lahko preverimo na povezavi chrome.google.com/webstore/category/apps?_feature=chromeapp.

Dobra novica je vsekakor ta, da je večina aplikacij za brskalnik Chrome brezplačna. Med njimi bomo našli tudi vrsto brskalniških ustreznikov namiznim različicam programov, denimo Microsoft Word Online, Zoho Docs, Evernote, Pixlr, Spotify in številne druge. Praktično ni kategorije programske opreme, ki ne bi bila zastopana, med orodji pa seveda vodijo glasbeni in večpredstavni predvajalniki, pretvorniki datotek, izbor iger pa je še bistveno pestrejši (Angry Birds, Bejeweled, Cut the Rope ...).

Dodatna prednost rabe aplikacij za brskalnik Chrome je sinhronizacija med različnimi napravami, saj se moramo le vpisati v brskalnik in že lahko z delom ali zabavo nadaljujemo tam, kjer smo končali (če le aplikacija/igra to podpira). Poleg tega so aplikacije na spletnih strežnikih redno posodabljane in ne povzročajo okužb ali sesutja računalnika (brskalnik je izjema). Dodatna prednost je to, da nekatere med njimi delujejo celo brez spletne povezave.

Pisarniško delo je v spletu izredno dobro podprto, sploh urejevalniki besedil, čeprav tudi nad osnovno rabo urejevalnikov tabel in predstavitev nimamo nobenih pripomb.

Iz klasične pisarne v spletno

Med vso programsko opremo, ki jo imamo nameščeno na domačem računalniku, so najbolj razširjeni pisarniški programi, ki sodijo skoraj med nepogrešljive. To velja predvsem za urejevalnike besedil. Najbolj priljubljen paket, Microsoftov Office, je na voljo tudi v spletni različici, a ker so letna nadomestila za njegov nadomestek Office 365 vse prej kot nizka za uporabnike, ki želijo le občasno ustvariti ali urediti kakšen dokument, vse več uporabnikov posega po alternativah. Pri tem pa mnogo uporabnikov tudi spregleda možnost, ki jo ponuja Microsoft sam s storitvijo Office Online (office.live.com). Tako lahko dostopamo do brezhibno delujočih spletnih različic programov Word, Excel in PowerPoint ter dokumente shranjujemo v Microsoftovi shrambi OneDirve – povsem brezplačno. Spletne različice omenjenih pisarniških aplikacij so sicer funkcionalno okrnjene, a še vedno omogočajo povsem dostojno delo z dokumenti – kdor pa potrebuje več, pa z računalnikom najverjetneje počne donosne stvari in si lahko omisli plačljivo ter polno funkcionalno različico. Že izjemno bogat nabor predlog dokumentov daje vedeti, da pri Microsoftu niso imeli v mislih odganjanja uporabnikov.

Če nam Microsoftova spletna pisarna iz kateregakoli razloga ni všeč, nam še vedno ostanejo zanimive alternative. Ena najbolj očitnih sta storitev Google Docs (docs.google.com) ali pa pisarna Zoho (www.zoho.com). Večina spletnih uporabnikov pa že nestrpno pričakuje splavitev najavljene spletne različice pisarniškega paketa LibreOffice (www.libreoffice.org).

Pisarniško delo je v spletu izredno dobro podprto, sploh urejevalniki besedil, čeprav tudi nad osnovno rabo urejevalnikov tabel in predstavitev nimamo nobenih pripomb.

Spletne aplikacije za resno delo

Na spletu ne bomo našli le pisarniških aplikacij, temveč tudi nekatera precej resna in med uporabniki priljubljena orodja. Denimo program Photoshop, ki je v olajšani spletni različici, poimenovani Adobe Photoshop Express (www.photoshop.com/tools) na voljo brezplačno. Tudi glasbeni program Spotify ne zahteva nujno namestitve, njegovo brskalniško različico najdemo na naslovu play.spotify.com. Podobno velja tudi za organizatorja Evernote Web (www.evernote.com) in bralnik e-gradiv Kindle Cloud Reader (bit.ly/kindle370).

Adobe Photoshop Express obvlada bistveno več nalog kot le preprosto urejanje fotografij.

Klasični programi in igre

Sodobni spletni brskalnik ni le naše okno v svet, mimogrede se lahko spremeni v okno za pogled v zgodovino. Že spletna stran Archive.org (www.archive.org/details/softwarelibrary) nam postreže z vrsto (več kot 33 tisoč!) starejših in nekoč zelo priljubljenih aplikacij in iger, ki jih lahko poganjamo v brskalniku. Tako lahko svoj brskalnik mimogrede spremenimo v katerega izmed starejših sistemov, kot so ZX Spectrum, Atari, Apple II ali dobro staro okolje MS-DOS.

Androidne aplikacije v brskalniku Chrome

Nekatere aplikacije, pisane za sistem Android, že same po sebi delujejo v okolju Chrome OS, z nekaj igračkanja pa jih lahko pripravimo tudi do delovanja na računalniku z nameščenim brskalnikom Chrome. Pri tem nam bo v pomoč pogon ARChon Custom Runtime (www.github.com/vladikoff/chromeos-apk/blob/master/archon.md), še prej pa moramo omogočiti razvijalski način v brskalniku Chrome, da nam bo rešitev ARChon pustil namestiti kot dodatek.

Aplikacije za sistem Android lahko z nekaj iznajdljivosti poganjamo tudi v Oknih.

Na tem mestu še opozorilo, da gre za aplikacijo brez kakršnegakoli jamstva, zato androidni svet v  domači računalnik selimo povsem na lastno odgovornost.