Prenova energetskih omrežij je nujna in draga
Čeprav je pandemija koronavirusa začasno ustavila lakoto sveta in gospodarstev po energiji, se energetska podjetja ne slepijo – zdravstveno in gospodarsko okrevanje bosta vse števce znova pognala v višave. Če naj se omrežja ne zlomijo pod vse večjimi obremenitvami, morajo biti predvsem pametna.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da bo svet do leta 2040 prihranil več kot 270 milijard ameriških dolarjev pri naložbah v novo infrastrukturo. Zaradi vključitve približno milijarde gospodinjstev in 11 milijard pametnih naprav v medsebojno povezane elektroenergetske sisteme. Omrežje pametnih omrežij naj bi bilo ključno za doseganje zastavljenih ciljev, saj znatno zmanjšuje izgube pri prenosu in distribuciji (zlasti v azijsko-pacifiški regiji), vključuje več kombinacij pridobivanja energije iz obnovljivih virov, pomaga obvladovati naraščajoče največje povpraševanje in zagotavlja večjo stabilnost omrežja. Prvi korak k postavitvi prilagodljivega pametnega omrežja nacionalnih, regijskih in celo globalnih razsežnosti je seveda uvajanje pametnih števcev. Do konca leta 2016 je bilo po svetu nameščenih približno 700 milijonov pametnih števcev, okoli polovica vseh na Kitajskem. Tako gospodarstva držav v razvoju kot razvita gospodarstva naj bi še bolj okrepila svoja pametna omrežja in vzpostavila dvosmerno komunikacijo za upravljanje porabe energije z uvajanjem dodatnih pametnih števcev. Evropska komisija želi doseči, da bi države članice še letos dosegle cilj zamenjave 80 odstotkov števcev električne energije s pametnimi števci. Povedano drugače, v Evropi naj bi letos delovalo že 200 milijonov pametnih števcev za električno energijo, kar bo omočilo nadaljnje povečanje zmogljivosti pametnega omrežja.
Še hitrejše uveljavljanje pametnih omrežij omejujejo predvsem visoki stroški postavitve. Vrednost ameriškega električnega omrežja, ki ga sestavljajo elektrarne, transformatorji, žice in stebri, je ocenjena na več kot bilijon ameriških dolarjev. Ob tem pa izračun prenove vzame sapo: skupni stroški zamenjave starega omrežja in uvedbe pametnega naj bi v ZDA znašali več kot 4 bilijone dolarjev. Razmerje je podobno tudi v drugih državah sveta, odvisno pa je pretežno od stanja obstoječega omrežja. A smer razvoja je jasna. Dodajanje novih virov električne energije, kot so veter, sončna energija, in nove pomenljive skupine porabnikov, kot so električna vozila, nadalje spodbujajo potrebo po infrastrukturnih spremembah, energetska podjetja pa vsako leto povečujejo naložbe v pametna omrežja.
Nova omrežja naj bodo pametna
Azijsko-pacifiška regija velja za najhitreje rastoči trg, ko gre za razvoj pametnih omrežij, kar ne preseneča, saj je prav v tej regiji energetska lakota zadnja desetletja največja, k njej pa ogromno prispevajo tako gospodarska rast kot tudi gospodinjstva. Za spopadanje z naraščajočim povpraševanjem po električni energiji so ponudniki dobesedno prisiljeni graditi pametna omrežja. Največ naložb vanje dosegata Japonska in Južna Koreja. Japonsko vodilno elektroenergetsko podjetje naj bi že letos doseglo pomemben mejnik – popolno uvedbo pametnih števcev na področju rezidenčnih uporabnikov. To je velik dosežek, saj je Tokyo Electric Power Co (TEPCO) na svojem področju do letos uvedel kar 27 milijonov pametnih števcev, medtem ko jih je v državi še leta 2017 delovalo le 10 milijonov.
Prebujajo se tudi energijsko vedno bolj potratni velikani. Indija je prav tako sprožila podobne pobude, ki podpirajo uvajanje pametnih omrežij v državi, da bi zadostila vse večjemu povpraševanju po električni energiji, predvsem pa se spopadla z velikimi izgubami, ki jih beleži pri prenosu energije in njeni distribuciji. Napori in vlaganja v pametna omrežja naj bi očitne rezultate pokazali do leta 2023, ko država načrtuje, da bo njeno omrežje že precej modernizirano.
Da se vlaganje v pametna omrežja elektrodistribucijskim družbam in elektrarnam izplača, najlepše dokazujejo ZDA in Kanada. Sploh ZDA se že od leta 2015 bolj kot na povečevanje proizvodnje električne energije osredotočajo na upravljanje njene porabe, saj podatki kažejo, da se vzorci porabe skorajda ne spreminjajo. Če so energetska podjetja v ZDA še leta 2015 imela nameščenih 65 milijonov pametnih števcev, naj bi ta številka letos dosegla 90 milijonov. Pametna energetska omrežja po ZDA naj bi v letu dni energetskim podjetjem ustvarila kar 130 milijard dolarjev prihrankov, to pa je denar, ki ga velja porabiti za nadaljnji razvoj pametnih omrežij. Še bolj uspešna kot ZDA pa je Kanada. V državi s 100-odstotno elektrifikacijo je delež pametnih števcev že dosegel 70 odstotkov, kar ponudnikom močno olajša upravljanje proizvodnje električne energije in njene porabe ter znatno boljše izkoristke prenosnega omrežja.
Učinkovita rabe energije v Sloveniji
Poraba električne energije v Sloveniji se je do lani v povprečju vsako leto povečala za okoli 2,6 odstotka. V zadnjih letih so dodatne izzive upraviteljem električnih omrežij povzročali tudi priklopi t. i. razpršenih virov energije, predvsem sončnih elektrarn, ki malodane zahtevajo pametna omrežja, če naj ne ogrozijo stabilnosti delovanja. Slovenija sicer precej vestno sledi uresničevanju evropskih zavez o deležu obnovljivih virov v porabi energije (močno zaostajamo le na področju izkoriščanja vetrne energije), zmanjševanja izpustov CO2 in povečanja energetske učinkovitosti. Tudi v Sloveniji si želimo čim manjšo izgubo elektrike. Trenutni tempo uvajanja pametnih števcev in optimizacija omrežja prinašata zmanjšanje porabe električne energije okoli 3 odstotke na leto, kar je glede na energijsko lakoto vzdržno, a so akterji prepričani, da bi lahko bilo še bolje. In bolje bo tudi moralo biti, saj že »grožnja« hitrejše elektrifikacije prometa žuga trenutnim razmeram na področju energetike.
